Ekstremni vremenski dogodki bodo vse pogostejši

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / petek, 26. marec 2010 / 06:00

Zavedanje o nujnosti prilagajanja podnebnim spremembam prihaja počasi ali celo prepočasi, razmišlja generalni direktor republiške agencije za okolje dr. Silvo Žlebir in dodaja, da v prihodnje lahko pričakujemo še več ekstremnih vremenskih dogodkov, v splošnem pa povišane temperature.

V torek smo zaznamovali mednarodni dan meteorologije, že dan prej pa mednarodni dan voda. Slovenci imamo tudi čisto pitno vodo za nekaj samoumevnega. Koliko se kljub temu zavedamo, da je voda dobrina, s katero je treba ravnati odgovorno?

»Slovenija je relativno bogata z vodnimi viri, kar je v primerjavi z nekaterimi drugimi predeli sveta in tudi nekaterimi evropskimi državami naša sreča. V preteklosti se je kakovost podzemnih voda, ki so pretežni vir pitne vode, zaradi določenih dejavnosti v kmetijstvu v nekaterih predelih Slovenije žal nekoliko poslabšala. Naše meritve kažejo, da je kakovost podtalnice v vzhodnem delu Slovenije deloma prizadeta zaradi pesticidov in nitratov. Kljub prepovedi določenih vrst pesticidov pred leti, na primer atrazina, v podtalnici z meritvami zaznavamo njihove razpadne produkte še dandanes. Zato nas nekoliko skrbi, ali bomo do leta 2015 dosegli dobro stanje voda na vseh področjih, kar od nas zahteva tudi krovna evropska vodna direktiva.«

Slovenci se tega, da voda le ni tako neomejena dobrina, mogoče zavemo predvsem ob večjih sušah, ki so v zadnjem času vse pogostejše …

»Vse pogostejše suše v zadnjih obdobjih so razvidne tudi iz naših analiz. V zadnjih petdesetih letih je bilo v Sloveniji deset resnejših sušnih obdobij, ki so prizadela gospodarstvo, predvsem kmetijstvo, in od teh jih je bila polovica v zadnjih desetih letih. Pogostejše suše so za nas opomin, da moramo z vodo ravnati pametno in seveda upoštevati naravne danosti.«

Izjemni vremenski dogodki so na splošno v zadnjih letih vse pogostejši. Ali se zaradi tega ljudje kaj bolj zavedajo, da sta vreme in varovanje okolja povezana?

»Znano je, da so podnebne spremembe tudi posledica emisij toplogrednih plinov v ozračje, povezave med vremenom in okoljem pa so številne. Onesnaženost zraka, ki je posledica emisij določenih plinov in prašnih delcev zaradi industrije in prometa, je prav tako povezana z vremenom, predvsem je odvisna od prevetrenosti določenega območja. Prizemni ozon, ki je zoprno in nevarno onesnaževalo spomladi in poleti, nastaja zaradi emisij iz industrije in prometa ob primernih vremenskih pogojih – zadostnem sončnem sevanju in dovolj visoki temperaturi. Z vremenskimi dogajanji so povezane vodne količine, kar občutimo ob poplavah in sušah. Vodne količine so povezane s kakovostjo voda in še bi lahko naštevali.«

Letos smo po dolgem času spet imeli zimo, kot smo jih bili vajeni. Podnebne spremembe se tako marsikomu spet zdijo zelo oddaljene …

»Letošnja zima je odraz naravne spremenljivosti podnebja. Vsak ekstremen vremenski dogodek pa nas vedno znova spomni, da se podnebne spremembe dogajajo. Je pa tudi res, da postaja družba vse bolj občutljiva na ekstremne vremenske dogodke.«

V kakšnem smislu?

»Če vzamemo primer poplav, je škoda v današnjem času ob vsem razvoju bistveno večja, kot bi bila ob podobni poplavi pred nekaj desetletji ali stoletji. Poseljenost je večja, imetja je mnogo več, zato je tudi škoda večja. Zato podnebnih sprememb ni smiselno ocenjevati na osnovi povzročene škode ob ekstremnih vremenskih dogodkih.«

Kar se škode tiče, podnebne spremembe verjetno najbolj občutijo v kmetijstvu. Kljub temu do zdaj še nismo storili veliko, da bi se prilagodili podnebnim spremembam.

»To zavedanje prihaja počasi, verjetno prepočasi. Še vedno so v ospredju predvsem prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, prilagajanju na podnebne spremembe se daje manj poudarka. Država bo morala imeti vodilno vlogo pri spodbujanju in usmerjanju prilagajanja podnebnim spremembam tako na področju kmetijstva kot tudi drugih sektorjev, ki so občutljivi na podnebne spremembe, recimo turizma, vodnega gospodarstva, energetike …«

Ali ni za to že malce prepozno – to bi morali storiti že »včeraj«?

»Žal se v Sloveniji na tem področju še ni prav veliko zgodilo. Leta 2008 smo sprejeli strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Lani je bil na osnovi tega pripravljen tudi osnutek akcijskega načrta prilagajanja, nato pa so aktivnosti nekoliko zastale. Konec leta je bil ustanovljen urad vlade za podnebne spremembe, ki bo usklajeval aktivnosti za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe za vse resorje, ne le za kmetijstvo. Verjamem, da se bodo v naslednjem obdobju stvari premaknile hitreje, vendar čaka Slovenijo še precej dela.«

Subvencije v kmetijstvu so verjetno korak v nasprotno smer …

»Potrebni so ukrepi z dolgoročnimi učinki. V akcijskem načrtu prilagajanja so predvideni ukrepi, ki zahtevajo precejšnja finančna vlaganja, in mogoče je bil v lanski krizni situaciji tudi to eden od razlogov za začasni zastoj. Če k reševanju ne pristopimo takoj, bo kasneje, ko se bo problematika stopnjevala, še bolj boleče.«

Katerih ukrepov bi se morali lotiti že danes?

»Če govorimo o kmetijstvu, je to gotovo izbira ustreznih sort, uporaba in optimizacija namakanja, pa tudi izobraževanje, krepitev svetovalnih služb in podobno. Tudi na področju drugih resorjev bo potrebno prilagajanje. V turizmu najbrž ni smiselno pripravljati projektov za gradnjo žičnic na nadmorski višini 600 metrov. Tudi energetski sektor je zelo odvisen od podnebnih sprememb, pa promet …«

Kako se bodo podnebne spremembe odražale na podnebju v Sloveniji? Se bodo ekstremni vremenski dogodki še stopnjevali?

»Analize za zadnja desetletja kažejo, da pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov narašča. Zaradi podnebnih sprememb se spreminjajo vremenski vzorci. Skupna letna količina padavin ostaja približno enaka, spreminja pa se krajevna in časovna porazdelitev. Prihaja do pogostejših lokalnih odstopanj oziroma ekstremnih dogodkov. Tudi v prihodnje bodo pogostejše tako poplave kot suše. Zaradi sprememb v padavinskih režimih, trajanju snežne odeje in naraščanja temperatur se spreminjajo tudi pretočni režimi naših rek. Srednji letni pretoki kažejo trend upadanja.«

Zelo popularna predstava, ko govorimo o podnebnih spremembah, je recimo, da bomo na Gorenjskem gojili trto. Bi se to res lahko zgodilo?

»To so bolj dolgoročni scenariji. Trendi gredo gotovo v smeri otoplitve – že zdaj opažamo naraščanje povprečne letne temperature, izrazito narašča tudi število vročih dni v letu. Ne beležimo izjemno nizkih temperatur. Za Gorenjsko je nazoren pokazatelj krčenje ledenika – Triglavski ledenik se je v petindvajsetih letih skrčil na petino prvotnega obsega. Pravkar smo na primer pripravili tudi analize pogostosti dni, ko sta Blejsko in Bohinjsko jezero zaledeneli. V zadnjih desetletjih se pogostost ledenega pokrova zmanjšuje, tudi temperatura Bohinjskega jezera se viša. V prihodnje pričakujemo več ekstremnih dogodkov, v splošnem pa povišane temperature.«

K podnebnim spremembam levji delež prispevajo emisije toplogrednih plinov. Vaša agencija vodi državno evidenco emisij, na osnovi katere se spremlja napredek pri zmanjševanju emisij in doseganju ciljev kjotskega protokola. Kako pri tem kaže Sloveniji?

»Ta čas so uradno znani podatki za leto 2008, ki kažejo, da so bile skupne emisije toplogrednih plinov za 5,2 odstotka višje kot leta 1986, ki je izhodiščno leto po kjotskem protokolu, in za 3,5 odstotka višje kot leta 2007. Poseben problem so emisije iz prometa, ki predstavljajo skoraj tretjino vseh emisij, glede na izhodiščno leto pa so narasle za več kot dvesto odstotkov. Preliminarni podatki za leto 2009 sicer kažejo, da se bodo emisije iz rabe tekočih goriv vrnile na raven iz leta 2007. K temu je verjetno prispevala gospodarska kriza. Vendar Slovenija še vedno presega zaveze iz kjotskega protokola, po katerih bi morali izpuste zmanjšati za osem odstotkov.«

V Sloveniji, predvsem na Gorenjskem, so se minuli mesec precej tresla tla. Kako potresno ogrožena je Gorenjska in na splošno Slovenija?

»Potresno dejavnost spremljamo z avtomatsko seizmološko merilno mrežo. V Sloveniji smo pred časom postavili novo mrežo petindvajsetih potresnih opazovalnic, ki je ena najsodobnejših na svetu. V okviru te mreže sta tudi dve opazovalnici na Gorenjskem, in sicer Možjanca in Gorjuše. Na podlagi te mreže že minuto ali dve po potresu natančno poznamo lokacijo in magnitudo potresa, kar se avtomatsko sporoči tudi republiškemu centru za obveščanje. To je zelo pomembno za učinkovito ukrepanje po potresu. Na osnovi zabeleženih podatkov o potresih pa pripravljamo tudi karte potresne ogroženosti. Te karte so osnova za varovanje pred potresi s potresno varno gradnjo, ki je edini možni način varovanja pred potresi. Iz kart potresne ogroženosti je tudi razvidno, da je v Sloveniji najbolj ogroženo Posočje z učinki do IX. stopnje po Evropski potresni lestvici. Območje Gorenjske je zmerno potresno ogroženo, z učinki do VII. stopnje, ponekod pa do VIII. stopnje. V praksi to pomeni, da potres lahko povzroči večjo gmotno škodo. Potresno bolj ogrožen je južni del Gorenjske proti Ljubljanski kotlini, skrajni zahodni del ter še skrajni severozahodni del na meji z Avstrijo.«

Pri zadnjih potresih je šlo predvsem za šibkejše potresne sunke. Ali bi bila to lahko napoved tudi kakšnega močnejšega potresa?

»Nobene strokovne podlage za tako napoved ni, potresov žal ni mogoče časovno napovedovati. Sicer pa manjši potresi, ki so se februarja dogajali pri Naklem, niso nič nenavadnega. Takšni dogodki z magnitudo do 2,5 so v Sloveniji kar pogosti.«