Meja med varno in nevarno pasmo

Vlada ni naklonjena predlogu, da bi z zakonom prepovedali vzrejo, lastništvo in uvoz nevarnih psov.

Ljubljana - Po tragediji z bulmastifi v Ljubljani je poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke predlagala vladi, da bi po vzoru nekaterih držav sprejela zakonodajo, s katero bi v Sloveniji prepovedali vzrejo in lastništvo borilnih in nevarnih psov ter psov križancev z nekaterimi nevarnimi pasmami. Vlada je v odgovor na poslansko vprašanje zapisala, da države po svetu rešujejo problem nevarnih psov na dva različna načina. Nekatere z zakonom prepovedujejo vzrejo, lastništvo in uvoz psov določenih bolj nevarnih pasem, pri tem pa na ta seznam uvrščajo predvsem nekatere molosoidne pasme, kot so argentinska doga, mastif in brazilska fila. Druge države imajo zakonodajo, po kateri psi pridobijo »status nevarnih psov« šele pod določenimi pogoji. V slovenski zakonodaji je ta pogoj ugriz človeka ali živali. Uradni veterinar v tem primeru psa z odločbo opredeli kot nevarnega in ga vpiše v register nevarnih psov, za takšnega psa in njegovega lastnika pa potlej veljajo strožji predpisi. Če, denimo, nevarni pes z ugrizom povzroči ne posebej hudo telesno poškodbo, je obvezno šolanje psa, v primeru hude poškodbe pa je dovoljeno takšnega psa usmrtiti.

Slovenska vlada ni naklonjena sprejetju zakona, s katerim bi prepovedali vzrejo, lastništvo in uvoz nevarnih vrst psov. Ob tem, da je v Sloveniji 216 tisoč registriranih psov, na podlagi analiz ugotavljajo, da je v vsaki pasmi od 0 do 1,7 odstotka nevarnih psov in da bi bilo zelo težko postaviti mejo med varno in nevarno pasmo oz. mejo za prepoved določene pasme. Ker kinologi uvrščajo med molosoidne pasme oz. kot vez med molosi in ovčarji tudi kraškega ovčarja, bi se lahko zgodilo, da bi morali prepovedati tudi edino slovensko avtohtono pasmo. Težaven bi bil tudi nadzor, saj bi ob velikem številu nepasemskih psov pogosto prihajalo do zapletov pri dokazovanju, ali ima pes fenotipske oz. genotipske značilnosti prepovedane pasme.