Robert Srabotič

Imajo razvojni naboj

V Iskri MIS so izkoristili razvojne spodbude države in pospešili razvoj. Do polletja bodo priključili Iskro Kondenzatorji Semič.

Kranj – Že konec junija lani, ko smo poročali o preizkuševalnem laboratoriju Iskre MIS, smo omenili, da se je v tej pomembni naslednici nekdanje kranjske Iskre z naročili obrnilo na bolje. V dneh, ko pripravljajo poslovna poročila za preteklo leto, smo jih spet obiskali in se pogovarjali s predsednikom uprave Robertom Srabotičem, ki je krmilo družbe prevzel pred tremi leti in uveljavlja povsem nove pristope.

Kar nekaj vesti je bilo lani o tem, da kriza Iskre MIS ni posebno hudo prizadela. Krizno leto je za nami, kakšna je torej slika za lansko leto?

»Omenjene vesti ne držijo. Kriza je našo družbo, podobno kot druge, kar precej prizadela. Res pa je, da imamo srečo s tem, da so naši programi bolj razpršeni. Program stikal je zabeležil v prvi polovici lanskega leta upad prek 35 odstotkov, iz presenetljivih razlogov pa je imela tovarna merilnih instrumentov v Otočah tedaj celo za 12 odstotkov več naročil kot v enakem obdobju leto poprej. Skupni učinek zato ni bil tako dramatičen kot pri nekaterih naših konkurentih.

Moram pa dodati, da smo krizo lažje prebrodili tudi zato, ker smo jo dovolj zgodaj zaznali, saj smo prve znake ugotovili že sredi leta 2008 in se začeli pripravljati ter ukrepati, kar se nam je obrestovalo.«

Ste izkoristili tudi protikrizne ukrepe države?

»Da. Za šest mesecev smo vsem zaposlenim skrajšali delovni čas na 36-urni delovni tednik in v teh zelo negotovih časih tudi prerazporejali delovni čas. Čakanje na delo, za katerega smo ocenili, da je precej neposrečen ukrep, smo odredili v minimalni meri.«

Kaj pa spodbujevalni ukrepi države?

»Tu smo bili izredno uspešni. Kandidirali smo na vrsto razpisov za raziskave in razvoj ter modernizacijo tehnologij in dobili nepovratna sredstva, ki so skupaj z lastno udeležbo omogočila za približno dva milijona evrov investicij. Tako smo v časih zategovanja pasov, ko so mnogi prisiljeni posegati v razvoj, mi dobili na tem področju pospešek. Pri tem naj omenim, da je poraba teh sredstev strogo nadzorovana v smislu, ali daje pričakovane rezultate. Tako smo s kooperantom Eti Izlake pripravili projekt bistabilnega stikala, ki pomeni vstop na področje pametnih stikal, na področju merilnih instrumentov pa se pripravljamo na meritve kvalitete elektroenergetskih omrežij in industrijskih števcev porabe energentov z avtomatskim daljinskim odčitavanjem. V naši relativno majhni družbi imamo pet relativno mladih doktorjev znanosti in vrsto magistrov znanosti. Imamo razvojni naboj, da stopimo na izredno aktualno področje pametnih omrežij, kar bo večja revolucija kot uvedba interneta.«

V Iskraemecu, ki že proizvaja pametne števce za gospodinjstva, so omenjali direktive EU o tem, da naj bi v petih letih po Evropi zamenjali klasične števce. Velja to tudi za industrijske števce, ki jih pripravljate vi?

»Tako je. Pripravljamo števce, ki sodijo v vrh piramide tovrstnih števcev in odpirajo se nam izredno široke možnosti. V prihodnjih dneh se bomo pogovarjali s Siemensom, da bi postali ekskluzivni dobavitelj, prav tako se odpira možnost izredno širokega trga Ruske federacije, ki bi od nas zahteval strateško preorientacijo. Gre namreč za naprave, ki jih ne bo več mogoče kataloško prodajati, pač pa kot paket naprav in storitev, ki zahteva v marketingu in prodaji povsem nove pristope po zahtevah kupcev. Doslej smo razvili šest do osem naprav, ki jih lahko prodajamo kot projekte. Rečemo lahko, da smo uspešno združili znanje iz obeh tovarn in dokazali sinergijske učinke.«

Omenili ste izvozne možnosti. Kaj pa domači trg?

»Res smo zelo izvozno orientirani, saj izvažamo v 75 držav. Vendar imamo, zlasti z Elektro Gorenjska, ki je tehnološko vodilni slovenski distributer, zelo dobro sodelovanje. Ko se bodo ti projekti potrdili, sem prepričan, da bodo sledili tudi drugi distributerji v Sloveniji.«

Vi ste tudi predsednik uprave družbe Iskra Kondenzatorji Semič. Ali se tudi med MIS in Kondenzatorji kažejo možnosti sodelovanja in sinergij?

»Če ne bo hujših pretresov na trgu, smo napovedali združitev teh dveh družb. Tudi v Kondenzatorjih namreč želimo preiti s proizvodnje komponent na izdelavo sistemov, pri čemer se kot zelo perspektivno kaže področje kompenzacije jalove energije, ki omogoča precejšnje prihranke električne energije. Tovrstne naprave zahtevajo stikala, ki jih izdelujemo v Kranju, pamet, ki jo imamo v Otočah, in kondenzatorje, ki jih proizvajamo v Semiču. Lahko rečem, da smo v tranziciji: Iskri MIS, ki ima 410 zaposlenih, bomo verjetno že do letošnjega polletja priključili še Iskro Kondenzatorji s 650 zaposlenimi. Lastnica obeh je v celoti Iskra, d. d.«

Kako ste zaključili lansko poslovno leto?

»Vpliv krize je bil kljub vsemu tolikšen, da smo lansko leto zaključili z okoli 440 tisoč evri izgube. Prav naša izkušnja z več programi, še bolj pa se to kaže v nekaterih drugih družbah le z enim programom, ki jih je kriza še bolj udarila, nas prepričuje, da moramo vlagati v razvoj različnih izdelkov – projektov. Ker za vse v hiši ni dovolj znanja, vedno bolj intenzivno sodelujemo z raznimi družbami, kot so lokalne softverske hiše, ki so deset ali več leto nabirale znanje. Rečem lahko, da imamo v razvoju sedaj okoli trideset različnih projektov.

Novi pristopi, v katere nas silita trg in globalizacija, zahtevajo tudi notranjo reorganizacijo. Uvesti želimo dinamično organizacijo, usmerjeno h kupcu, oblikovanje timov, nove metode ter zaporedja dela. Priznati moram, da to v kolektivu naleti tudi na odpore. Lomimo nekatere tradicije, kar je za nekatere lahko tudi boleče. Z novimi programi, združitvijo, si želimo postati pomembnejši igralec na trgu. Iz proizvodnje komponent želimo preskočiti na višjo orbito ponudnika sistemov, projektov, storitev, vse to pa s ciljem višje dodane vrednosti.«

Zelo aktualen problem sta danes ob kreditnem krču financiranje in nelikvidnost. Imate kaj tovrstnih težav?

»Temu se danes ni mogoče izogniti. Ni problem dobiti denar, problem postaja njegova visoka cena. Nekaj več težav je v Semiču. Več denarja se porabi za preverjanje bonitet, treba je biti bolj previden.«

Kakšni so konkretni poslovni načrti v letošnjem letu?

»Nismo še preskočili s prodaje komponent na prodajo projektov. Upamo, da bomo letos ustvarili potrebno kritično maso za tak preskok in se organizacijsko prilagodili. Načrtujemo zmerno rast: za okoli 14 odstotkov, kar pomeni promet okoli 22 milijonov evrov in 850 tisoč evrov dobička. Naročil imamo dovolj, celo nekaj nad planom, nad pričakovanji. Tudi z dosedanjo realizacijo smo zadovoljni.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / četrtek, 20. maj 2010 / 07:00

Legendarni Kifo

Tako ga kličejo prijatelji in prijateljice. Mamica ga kliče Kristl, za ves vaterpolski svet pa bo vedno Krištof Štromajer.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 9. oktober 2013 / 11:41

Gorenjske univerze (še) ne bo

Po mnenju ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala je ta čas razmišljanje o novih univerzah megalomansko.

Šport / sreda, 9. oktober 2013 / 11:39

Jeseničani slavili na domačem ledu

Hokejisti v ligi INL so konec tedna odigrali dva kroga, prvič pa so se domačim navijačem predstavili igralci Teama Jesenic in zmagali.

Gospodarstvo / sreda, 9. oktober 2013 / 11:35

Dolžan in pika, zato rubež

Bralec Janez Kankelj je presenečen ugotovil, da mu Davčna uprava rubi denar na bančnem računu. Ko je prinesel dokazilo, so na plan potegnili drug papir, drugo neplačilo izpred štirih let.

Razvedrilo / sreda, 9. oktober 2013 / 11:33

Lei'Yh so dozoreli

Glasbena zasedba Lei'Yh – po gorenjsko 'poglej jih' – so na koncertu v kranjskem Trainstation Squatu predstavili svoj prvi album.

Nasveti / sreda, 9. oktober 2013 / 11:32

Glog krepi krvni obtok

Če ste spomladi zamudili glogove cvetove in liste, vam narava v zgodnji jeseni ponuja še eno priložnost. V tem času še lahko naberete rdečih plodov, katerih zdravilne odlike so identične tistim, ki ji...