Alojz Burja

LIP Bled: letos bo še težje

V LIP Bled pričakujejo, da bo letošnje leto zaradi krize v gradbeništvu še težje. Razmišljajo o zmanjševanju števila zaposlenih, z novo podjetniško kolektivno pogodbo pa želijo bolje nagraditi dobro delo.

Bled – Da gospodarske krize še ne bo tako hitro konec, napoveduje velika kriza gradbeništva in posledično investicij. Ta ne zadeva le gradbenih podjetij, pač pa številne dejavnosti, ki so povezane z njimi. Tokrat smo se pogovarjali z glavnim direktorjem LIP Bled Alojzom Burjo.

Izteklo se je krizno leto 2009. Kako je posloval LIP Bled v tem letu?

»Lani nam je prodaja upadla za 15 odstotkov, različno po programih. Pri prodaji notranjih vrat v prvi polovici leta ni bilo večjega zastoja, pač pa se je pojavil proti koncu leta, medtem ko smo pri opažnih ploščah v LIP Bohinj že januarja doživeli kar 60-odstotni padec prodaje. Nato se je začela prodaja povečevati in je bila po poletju, tudi po zaslugi avstrijskega partnerja, celo večja kot leto poprej. Izredno se je potrdila sinergija med dvema podjetjema iz dveh držav, ki odlično sodelujeta.«

Kako ste se odzvali na takšna gibanja?

»V prvi vrsti seveda z agresivnim trženjem. Največja nevarnost je postala nezanesljivost plačevanja dobavljenega, zato smo posebno pozornost namenili preverjanju plačilne sposobnosti kupcev in zavarovanju plačil. Znano je, da so tudi nekatera dobra gradbena podjetja zašla v likvidnostne težave. Prek Slovenske izvozne družbe imamo praktično vsa svoja plačila zavarovana.

Drugi nujen ukrep je bilo seveda zmanjševanje stroškov, tako pri materialih kot tudi pri stroških dela. Zmanjšali smo stroške surovin in energije, vendar s temi prihranki nikakor ni mogoče v celoti kompenzirati izpadov prihodkov na prodajni strani. Tudi cena lesa je lani ob začetku leta močno padla in se nato začela postopoma dvigovati, v povprečju pa je še vedno precej pod ravnjo iz časov konjunkture.

Pomemben ukrep je bil tudi, da smo septembra prodali program proizvodnje masivnega pohištva v Bohinju. Ugotovili smo namreč, da zaradi padca prodaje v Nemčiji tovrstne proizvodnje ne bo mogoče več organizirati na serijski, industrijski način. Kupile so ga notranje fizične osebe in podjetniki, prevzeli večino delavcev in nadaljujejo proizvodnjo na bolj obrtniški način, LIP pa prek svoje maloprodaje vodi trženje v Sloveniji. Dogovorjeno je, da bodo v roku dveh let tudi izpraznili naše proizvodne prostore, kjer nameravamo v sodelovanju z avstrijskim partnerjem Hasslacherjem uvesti proizvodnjo novih izdelkov.«

Omenili ste tudi zniževanje stroškov dela. Kako ste jih zniževali?

»V manjši meri z zmanjševanjem števila zaposlenih. Lani se je zmanjšalo število za dvajset delavcev, pri tem je šlo izključno za naravni odliv. Drug ukrep je bilo zniževanje plač: pri vodstvenih za 15 odstotkov, pri drugih zaposlenih po kolektivni pogodbi za deset odstotkov. Poleg tega smo uporabili tudi možnosti, ki jih je s svojimi ukrepi ponudila država. Najprej subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, saj smo delovni čas najprej skrajšali na 32 ur za skoraj polovico zaposlenih, nato pa tudi možnosti za subvencionirano čakanje na delo. V družbi smo ocenili, da je skrajševanje delovnega časa manj primerno, zato je danes na tem le okoli trideset zaposlenih, ki namesto štirideset ur dela 36 ur tedensko, zelo pa nam pomaga ukrep čakanja na delo, zlasti v teh mesecih, ko je izven sezone manj dela. Trenutno je od decembra do predvidoma konca februarja na čakanju na delo okoli 150 zaposlenih.

K temu naj dodam, da zaposlene na čakanju intenzivno izobražujemo. Ne samo zato, ker je to zakonska obveznost, pač pa ker smo prepričani, da je to zelo potrebno. Nekatere v proizvodnji usposabljamo za več različnih operacij na različnih strojih, nekatere prekvalificiramo (iz proizvodnih del na montažo), zaposleni se izpopolnjujejo v tujih jezikih, tehniki prodaje, varnosti pri delu in podobno. To je vsekakor dobra naložba.«

Omenili ste zniževanje plač. Poleg tega ste avgusta tudi odpovedali podjetniški kolektivni pogodbi. S kakšnim namenom?

»Res je. S sindikatom smo začeli pogajanja za novi kolektivni pogodbi, pri čemer smo se v LIP Bohinj dogovorili, da stara letos še velja, v LIP Bled pa smo vztrajali pri spremembah. Pri pogodbi v Bohinju ima namreč svoje pripombe in predloge tudi avstrijski partner, in to se bo še usklajevalo, medtem ko smo za Bled podpisali s sindikatom pogodbo z novimi merili. Bistvo teh je, da se poveča stimulativnost nagrajevanja dobrega dela in sankcioniranja slabega. Žal je vreča plač omejena in je sedaj ni mogoče povečevati, nujno pa je bolje nagraditi dobre delavce. Namreč, dobremu delavcu se mora tudi zaradi plače splačati biti dober, sicer gre drugam.«

Kakšen poslovni rezultat pričakujete za lansko leto?

»V obeh družbah bomo lansko poslovno leto zaključili z izgubo. Pri tem naj pripomnim, da smo tudi čistili programe, zmanjšali in razvrednotili zaloge ter terjatve. Zelo pomembno ob tem je, da smo tudi na račun manjšega investiranja ohranili pozitiven denarni tok.«

Kaj pričakujete v letošnjem letu?

»Moja ocena je in mislim, da velja za celotno lesno panogo, da bo leto 2010 še težje od lanskega. Potrebe kupcev sicer verjetno bodo, zaradi vedno slabše likvidnosti in finančnega položaja gradbincev pa je vprašanje novih naložb. Pričakujemo torej še hude čase in se na to pripravljamo. Ukrepamo pri prodaji, povečujemo prisotnost na trgu, kjer se naš položaj krepi, in osredotočamo se na prednostno izbrane trge: domači, hrvaški, avstrijski in češki trg. Slednji se namreč kaže kot zelo perspektiven. Če smo v preteklosti dajali prednost proizvodni specializaciji, sedaj ugotavljamo, da moramo asortiment izdelkov dopolniti: tako na primer s steklenimi in kovinskimi vrati. Nekoč smo imeli tri četrtine serijske proizvodnje in četrtino posamične, danes je razmerje obratno. Velika pridobitev je nova blagovna znamka za vrata, ki jo uvajamo za nemško jezikovno območje. Z njo smo že prodrli v avstrijski Bauhaus.«

Bo letošnje poglabljanje krize vplivalo na število zaposlenih?

»Žal se bomo morali do konca februarja odločiti tudi o tem. Glede na stanje na trgu – odvisno od pridobljenih naročil - predvidevamo, da bo treba število zaposlenih zmanjšati za dvajset do šestdeset. Potrudili se bomo, da bomo to izvedli na čim mehkejši način.«

Pred nedavnim smo lahko prebrali vašo izjavo o tem, da lahko propadanje nekaterih podjetij po Evropi pomeni tudi priložnost za vas …

»Lesnopredelovalna panoga je po Evropi v veliki krizi, saj je dodana vrednost v tej panogi med najnižjimi. V krizi so se investicije zmanjšale, s tem pa so tudi manjše potrebe po naših izdelkih. Toda kriza je lahko za tistega, ki se zna prilagoditi, tudi priložnost. Nedvomno bo prišlo do prerazporejanja, do repozicioniranja položaja posameznih podjetij na trgu in preživeli bodo tisti, ki se bodo znali s svojimi stroški, asortimentom prilagoditi novi situaciji. Odlična izkušnja sodelovanja z avstrijskim partnerjem kaže na to, da lahko strateško povezovanje močno izboljša položaj podjetja na trgu. Prepričani smo, da smo dovolj močni in zdravi, da lahko iščemo povezave tudi v tej smeri. Imamo že nekaj konkretnih načrtov. Ne iščemo partnerja, ki bo prinesel denar, ampak dodano vrednost z novimi kupci in morda boljše proizvodno-organizacijsko znanje. V menedžmentu bomo napravili vse, da iz krize pridemo še uspešnejši.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / torek, 21. januar 2020 / 14:30

Ko Čuku gledaš v naročje

Monte Plananizza (1554 m n. m.) – Nima visoke nadmorske višine, a ima precejšnjo višinsko razliko. Udobne, mehke stezice, ki pripeljejo na vrh, nagradijo z edinstvenim razgledom. Karnijska Planica.

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 14. januar 2010 / 07:00

S ceste v jarek

Tenetiše - V četrtek popoldne se je na regionalni cesti Golnik–Tenetiše zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo ranil 25-letni voznik. Med vožnjo proti Tenetišam je nenadom...

Tržič / četrtek, 14. januar 2010 / 07:00

Želi več posluha za glasbo

Začetek leta je postal novi ravnatelj Glasbene šole Tržič Franci Podlipnik. Iskal bo možnosti za dodatne prostore in razširil ponudbo pri poučevanju instrumentov.

Šenčur / četrtek, 14. januar 2010 / 07:00

Prodali delnice cestnega podjetja

Šenčur - Občina Šenčur je prodala 1059 delnic Cestnega podjetja Kranj. Njihova nominalna vrednost je 4,17 evra za delnico, cestno podjetje pa jih odkupilo po ceni 41,71 evrov, ta...

Zanimivosti / četrtek, 14. januar 2010 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Marjan Hafner je po rodu Škofjeločan, ki od nekdaj rad zahaja v hribe.

Zanimivosti / četrtek, 14. januar 2010 / 07:00

Kranjska Gora potrebuje parkirišče

Z vodo so nekoliko bolj zadovoljni kot prej, skoraj vsi vprašani nasprotujejo gradnji in prodaji apartmajev v Jasni, želijo si boljšo trgovsko ponudbo.