Težko leto za delavce

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 24. december 2009 / 06:00

Gorenjski delavci ne zaupajo državnim ukrepom in vodstvom podjetij, opažajo pa tudi poskuse kršitev delovnopravne zakonodaje.

Kranj – Gospodarska kriza se v gorenjskih podjetjih najbolj odraža v zatonu podjetja Sandy, skoraj petdeset delavcev je ostalo brez dela, in v kranjski Zvezdi, kjer bo 31 zaposlenih prejelo delavske knjižnice. Tudi v drugih podjetjih, kjer je prisoten Svet Gorenjskih sindikatov, poslovanje ni rožnato, vendar slika ni tako črna. Sindikalisti so med podjetji in zaposlenimi pred mesecem opravili raziskavo, ki kaže, da le eno od dvajsetih podjetij neredno plačuje prispevke, podatke o preostalih (okoli trideset) žal nimajo.

Proti pokojninski reformi

»Iz 23 podjetij nam je odgovorilo 875 zaposlenih, ki so nam pričakovano povedali, da se ne strinjajo z dvigom starostne meje za upokojitev. Bolj presenetljivo pa je, da le desetina podpira ukrepe vlade za ohranitev delovnih mest, saj jih občutijo kot zlorabo vodilnih za popravljanje finančnih rezultatov podjetja, sami pa od njih niso imeli nič,« je pojasnil Rajko Bakovnik, predsednik sindikata. Posledično le enajst odstotkov vprašanih zaupa vodstvom podjetij, kar je popolno nasprotje avgustovske ankete Združenja Manager, po kateri so zaposleni skoraj dvetretjinsko podprli vodilne.

Več kot polovica zaposlenih zaupa podjetju, v katerem so zaposleni, enako število pa meni, da se je v minulem letu povečalo število konfliktov. »Presenetljiv je tudi podatek, da kar 62 odstotkov vprašanih meni, da jim v podjetju pogosto ali redno kršijo pravice iz delovnega razmerja, od tega največ na področju plač, trpinčenja (mobinga), manipuliranja z delovnim časom in v zvezi z varnostjo pri delu,« pravi Bakovnik. Večina jih še vedno najbolj zaupa delovanju sindikatov, skoraj desetina pa na pomoč rajši pokliče odvetnika.

»Prepričani smo, da vseh problemov ne more rešiti ulica, vsega niti ne moremo urediti v podjetjih, ampak je za to treba poskrbeti na državni ravni. Tak primer je minimalna plača, ki mora biti uzakonjena nad pragom preživetja (562 evrov neto), zahtevamo pa tudi odlog reform pokojninskega sistema,« še pravi predsednik sindikata. Sindikalisti tudi zato podpirajo hitrejše spremembe ekonomske demokracije s partnerskim sodelovanjem delavcev pri upravljanju podjetij, z obvezno delavsko udeležbo pri dobičku in pomembnejšim delavskim (so)lastništvom, zahtevajo pa tudi uvedbo finančne policije.

Zaskrbljeni zaupniki

Konkretno stanje po nekaterih gorenjskih podjetjih pa so predstavili sindikalni zaupniki. Janez Podgorelec iz Zvezde je povedal, da še vedno niso prejeli novembrske plače, račun podjetja je blokiran: »Pripraviti smo morali seznam 31 sodelavcev, ki bodo 19. januarja morali oditi, dvomim pa, da bo preostalih 34 zaposlenih imelo delo, saj ni denarja niti za surovine.« Zgodba se bo, po njegovem prepričanju, končala tako, da bo osem milijonov, ki naj bi jih lastnik Dušan Dolamič nakazoval drugim svojim podjetjem, pokopalo Zvezdo. Proti lastniku so sindikati vložili tudi dve ovadbi zaradi utemeljenega suma nevestnega gospodarjenja (izčrpavanja podjetja), način privatizacije pa za Rajka Bakovnika ni le etično sporen, ampak tudi nezakonit.

Tudi v Triglavu konfekciji, poleg Zvezde še edinem velikem tekstilnem podjetju, je stanje primerno gospodarski krizi, ocenjuje Marija Žitnik: »Vse bo odvisno od pridobljenih poslov ob koncu sezone, sedaj pa vseh sedemdeset zaposlenih prejema minimalne plače, delovnik je skrajšan.« V LIP Bled je vodstvo 1. septembra zaposlenim odpovedalo kolektivno pogodbo, včeraj pa naj bi podpisali novo. »Na prvi pogled nova pogodba prinaša le minimalno krčenje pravic, vendar po njej vodstvo samostojno odloča o plačah, glede na trenutno situacijo podjetja. To pomeni, da bodo lahko ob slabšem poslovanju plače veliko nižje,« je povedal Metod Purgar.

»Razmere niso kritične, dela imamo dovolj, v primerjavi z nekaterimi drugimi podjetji so tudi plače višje. Drži pa, da nam podjetje letos ne izplačuje nadur, skoraj vsak pa dela prek delovnika,« je pojasnil Milan Borkovič iz Gradbinca GIP. Skoraj vsi sindikalni zaupniki so pojasnili, da božičnice letos niso prejeli, zato pa so decembra prejeli poračune razlik za prehrano. Tako tudi v Merkurju, je pojasnila Mateja Tavčar: »Močno se pozna upad prometa, zaradi tega pa so nižje tudi plače. V mojem primeru za približno 15 odstotkov, saj ni dodatka za uspešnost.«

Nova odpuščanja?

Leon Gros iz Iskratela je povedal, da z mehkim odpuščanjem oziroma upokojevanjem letos ni odšlo le sedemdeset, ampak kar 120 zaposlenih, stanje pa se ne izboljšuje, Jože Petek iz Iskraemeca pa, da bodo vse do marca delali le 32 ur tedensko: »Pozna se upad naročil in zamik velikega projekta za francoskega dobavitelja, brez katerih bo vprašljivo nadaljnje poslovanje.« V obeh podjetjih sicer opažajo, da večjih problemov ni, prisotni so le poskusi kršitve delovno-pravne zakonodaje, ki pa jih sindikat zatre v kali. Najpogostejši primer je prerazporejanje delovnega časa. Drugače kot kolegi pa je optimističen sindikalni zaupnik v Iskri MIS. »Naš poslovni načrt predvideva, da bomo prihodnje leto ustvarili za desetino več kot lani,« je pojasnil Bojan Jančar. Z drugimi besedami, lani so ustvarili za 21 milijonov evrov prometa, letos za okoli 17 milijonov, prihodnje leto pa naj bi za okoli 23 milijonov evrov.