Poljub pod šopkom bele omele prinaša srečo, ljubezen in zvestobo.

Rastline za srečo

V dneh, ko si bomo vse povprek voščili sreče in zdravja, lahko našim bližnjim podarimo tudi kakšno rastlinico za srečo. Seveda, če verjamemo v njihove magične in čarovne moči, v katere so bili zaverovani naši predniki. Bliža se sveta in blažena noč, zato najbrž ne bo narobe, če tokrat malce izstopimo iz posvetnih okvirjev in se podamo v skrivnostni in magični svet rastlin.

Varovalna zelišča in zelišča, ki prinašajo srečo

Davno tega so bile rastline za coprnijo in zdravilo iste. Čaranje je bilo vsakdanje opravilo. V 3. stoletju omenjajo domala neverjetne recepture, tudi takšne, kako spraviti s poti sovražnika. Te tekste so prepisovali še v srednjem veku in so bili podlaga za čarovniško literaturo ter slovite čarne bukve. Coprniki so v izogib zmešnjavam čarovne zeli razdelili v več skupin. Glavna delitev je vsebovala dve skupini: varovalna zelišča in taka, ki prinašajo srečo že sama po sebi. Varovalna so tista, ki varujejo pred nevarnostjo, nesrečo in škodo, ki bi nas lahko doletela po naključju ali zaradi hudobije in volje sovražnika. Varovalna zelišča se delijo v podskupine: na uročnice, ki varujejo pred uroki, ki jih je bilo njega dni veliko, in na vremenska zelišča, ki odganjajo strelo, točo, sušo, slabo letino, kobilice …

Za božič ne pozabite na belo omelo

Za najbolj čislano uročnico, ki se je hudič na smrt boji, je veljal črni bezeg. Obnesel se je tudi divji pelin – kdor ga je imel pri sebi, mu zlodej ni mogel do živega. Med Kranjci je bila sila cenjena bršljanasta grenkuljica, ki je ljudi in živino varovala pred čari hudobnih coprnikov in čarovnic. Strašno čarovno moč je imela tudi bela omela, ki je rasla na hrastu. Močno so jo čislali Kelti in Germani, v Švici in Avstriji jo še danes ob božiču obešajo nad vežna vrata in tako urokom in zlim duhovom preprečijo vstop v hišo. Med učinkovita vremenska zelišča sodijo šentjanževka, netresk, glog, koprive, gaber …

Bršljan - mladost pri ženskah in poskočnost pri moških

V prazničnih dneh nas seveda najbolj zanimajo rastline, ki prinašajo srečo. Delimo jih v srečenosne in čudodelne. Prve poskrbijo za srečo v ljubezni, bogastvo, slavo in politično moč, s pomočjo drugih pa lahko odkrijemo skrivne zaklade … no, v časih, v katerih živimo, bi to lahko pomenilo, da zadenemo na lotu ali zmagamo na kakšnem od resničnostnih šovov in »pobašemo« cekine. Za prvovrstno srečenosno rastlino je veljal bršljan. Neveste so prvo noč dale bršljanovo listje skrivaj pod blazino. Če ga mož ni odkril, so ostale dolgo mlade, njihovi možje pa nikoli niso imeli težav s cepetcem, kar naj bi pomenilo spolno moč in vzdržljivost. Magično moč premore tudi veliki oman. Če ga dekle vrže v peč na gorečo žerjavico, bo začarala fanta, za katerega si želi, da bi postal njen ljubimec. Kresnice ali velike marjetice pa so premogle nasprotno moč. V moškem so zatrle ljubezen in premočno spolno slo. Padarji so pisali: »Kdor noči in dan pokoja nima in bi zmiraj pri ženskah porivav, ta naj te rože pri sebi nosi in u postli na nagem na nih leži.« Baldrijan nosi srečo in opogumlja, zélena poskrbi za zdravje in harmonijo, rožmarin je znamenje ljubezni, smreka in jelka pa sta znamenji rodovitnosti in rasti. Slovenske gospodinje so včasih pred božičem pekle kruh oz. kuc, v katerem je mrgolelo čarobnih rastlin, kot so divji grah ali lot, lokvanj in perunika. Ko je kolač porinila v peč, je zmolila skrivno molitev, da bi bili vsi srečni, da bi žene imele srečen porod, da bi se krave in svinje obredile … Kuc so jedli na božični dan na tešče. Kdor želi izvedeti kaj več o čarovnih močeh, ki so jih rastlinam pripisovali naši predniki, naj vzame v roke Padarske bukve Andreja Dvoršaka.

Delitev magičnih zeli danes

Poglejmo še nekoliko bolj sodobno delitev čarovnih rastlin. Med rastline za zaščito spadajo brin, ajda, bezeg, česen, bambus, borovnica, breza … Rastline za ljubezen so grah, češnja, ingver, jabolko, kostanj, jasmin, meta, melisa … Rastline za denar so kamilica, klinčki, lucerna, bazilika, majaron, mak … Rastline za zdravje pa kopriva, koriander, kumina, lovor, cedra, bor, bršljan … Naj srečo prinesejo tudi vam in vašim najbližjim.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / petek, 29. april 2016 / 13:29

Turizem smo (vendarle) ljudje

»Se mi mudi nazaj v Podvin, ogromno ljudi imamo te dni,« je po koncu kulinaričnega šova čez ramo navrgel mojster Uroš Štefelin. Bila je nedelja, zadnji dan Festivala čokolade v Radovljici....

Objavljeno na isti dan


Gorenja vas-Poljane / sreda, 23. december 2009 / 07:00

Visoko menjali za Kaščo

Gorenja vas - Na predlog župana Milana Čadeža so občinski svetniki občine Gorenja vas-Poljane potrdili menjavo lastniških deležev z Občini Žiri, po kateri so slednji lastniški de...

Kranjska Gora / sreda, 23. december 2009 / 07:00

Jubilej vrtca v Mojstrani

S priložnostno slovesnostjo so v sredo v Mojstrani zaznamovali štirideset let delovanja domačega vrtca.

Slovenija / sreda, 23. december 2009 / 07:00

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Ljubljana - V sredo, 23. decembra, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekala državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Začenja se ob 20. uri, slavnostni govor...

Zanimivosti / sreda, 23. december 2009 / 07:00

Naj se bazen Ukova preseli?

Večina si tega ne želi, čeprav zelo redko obiskujejo bazen. Motijo jih tudi parkiranje, neurejenost, hrup ... Radi bi tudi boljše avtobusne povezave.

Bled / sreda, 23. december 2009 / 07:00

Prireditev ob državnem prazniku

Bled - V Festivalni dvorani na Bledu bo v soboto, 26. decembra, ob 18. uri, proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Govornika bosta ministrica za obrambo Ljubica Jelušič...