Reforma nujna, čas ni primeren

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / četrtek, 3. december 2009 / 06:00

Reforma pokojninskega sistema je nujna, a kot je slišati v razpravi, sedanji krizni čas za to ni najprimernejši.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) bodo stališča do modernizacije pokojninskega sistema oblikovali na podlagi razprav med upokojenci, že iz dosedanjih razprav pa je nesporno njihovo stališče, da mora modernizirani pokojninski sistem ohraniti prvi, javni steber obveznega zavarovanja kot najpomembnejšega za socialno varnost ljudi na stara leta. »Nič nimamo proti krepitvi drugega in tretjega stebra, vendar pa pri tem ne smemo osiromašiti prvega,« pravi Anka Tominšek iz ZDUS-a in dodaja: »Veliko delavcev pri nas ni prostovoljno zavarovanih, in glede na prejemke tudi ni pričakovati, da bi se v bližnji prihodnosti lahko zavarovali. Ali naj jih na stara leta pustimo v revščini?« Pokojninski sistem mora po mnenju upokojencev še naprej ohranjati solidarnost, zavzemajo pa se tudi za večji red pri plačevanju prispevkov v pokojninsko blagajno, na področju sive ekonomije in študentskega dela.

Švedski model ima varovalko

»V predlogu modernizacije pokojninskega sistema se zgledujemo po švedskem pokojninskem modelu, ki vsebuje varovalko, da povprečne pokojnine ne padejo pod 65 odstotkov povprečnih plač. To bi za Slovenijo pomenilo, da bi se zaustavilo padanje pokojnin skoraj za dva odstotka letno v primerjavi s plačami,« pravi Janez Šolar, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske, in dodaja, da bi bilo treba spremeniti tudi člen sedanjega zakona, ki za novembrsko usklajevanje pokojnin upošteva oceno rasti plač v devetih mesecih tekočega leta v skladu s projekcijo Urada za makroekonomske raziskave. »Ta ocena je precej vprašljiva, nadomestiti bi jo morali s podatki statističnega urada, ki so bolj zanesljivi.« Po Šolarjevem mnenju bi bilo treba odpraviti tudi zakonski člen, ki določa, da se pokojnine pri februarski uskladitvi znižajo za 0,6 odstotka. »Ta člen je bil namenjen postopnemu zniževanju najnižje pokojninske osnove na 72,5 odstotka povprečne plače, a ker so zdaj njegovi učinki že presegli prvotni namen, je prav, da se odpravi.« Da bo pri modernizaciji sistema poskrbljeno tudi za mlado generacijo, bi bilo po Šolarjevem mnenju treba uvesti sistem t. i. virtualnih računov. Računi bi se vodili poimensko, zaposlene bi najmanj enkrat letno obveščali o stanju na računu. Denar na računu bi enkrat letno valorizirali, s tem pa bi v dobi aktivnega dela ustvarili ustrezen fond sredstev, ki bi zadoščala za dostojnejšo pokojnino.

Na vprašanje, kaj močno vpliva na finančno vzdržnost pokojninskega sistema, Janez Šolar odgovarja: »Prvič: premalo se dela na tem, da bi sedanjih sto tisoč brezposelnih zaposlili z odpiranjem novih delovnih mest, s prekvalifikacijami ali v javnih delih. Drugič: ni reda na področju plačevanja prispevkov, pojavljajo se nova in nova podjetja, ki jih ne plačujejo in tako slabijo finančno vzdržnost pokojninskega sistema. Tretjič: delodajalci v želji po čim večjem dobičku potiskajo plače na najnižjo možno raven, z nizkimi plačami so tudi nizki prispevki v pokojninsko blagajno.«

Koristi za delavca in delodajalca

V Združenju delodajalcev Slovenije načeloma podpirajo izhodišča za modernizacijo pokojninskega sistema, ker ocenjujejo, da je ta potrebna že zaradi same vzdržnosti pokojninske blagajne. »Vprašanje podaljševanja polne starosti za pridobitev pravice iz pokojninskega zavarovanja na 65 let je nujno povezano s spremembami zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti in zakona o delovnih razmerjih. Da bo delodajalec lahko zaposloval tudi starejše delavce, bo treba prilagoditi delovna mesta, organizacijo dela in delovni čas, zato pa bo nujna spodbuda in podpora države,« pravi Jože Smole, generalni sekretar združenja delodajalcev, in poudarja, da v izhodiščih pogreša tudi predlog, po katerem bi zaposlovanje delavcev, ki so že izpolnili minimalne pogoje za upokojitev oz. dosegli določeno starost, spodbujali tudi tako, da bi delodajalce oprostili plačila dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. »Država mora s spodbudami in olajšavami poskrbeti, da se bo delo po upokojitvi izplačalo tako delavcu kot delodajalcu,« pravi Jože Smole in dodaja, da v združenju podpirajo predloge, ki bodo omogočili kombiniranje delovne aktivnosti in upokojitve, pri tem pa se zavzemajo za to, da bi to možnost lahko uveljavili vsi zavarovanci – ne le zaposleni, ampak tudi samozaposleni in družbeniki – poslovodje. Če se bo razširila osnova za plačevanje prispevkov na vse prejemke za opravljeno delo, se morajo po Smoletovem mnenju tudi vsi prejemki šteti v osnovo za izračun pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Iz ene blagajne v drugo?

»Čas, v katerem se pogovarjamo o pokojninski reformi oz. celo o novem pokojninskem sistemu, je zelo neprimeren. Ljudje živijo slabše kot pred letom ali dvema, strah jih je za prihodnost, hkrati pa jim država vliva še dodaten strah in negotovost o času po zaključku aktivnega delovnega obdobja. V trenutnih razmerah imamo tudi precej slabša izhodišča za pogovore, kot bi jih imeli v boljših gospodarskih razmerah,« pravi Rajko Bakovnik, predsednik Sveta gorenjskih sindikatov, in dodaja: »Sprememba sistema je nedvomno potrebna, v nasprotnem primeru lahko pričakujemo njegov zlom. Medgeneracijske solidarnosti, ki je temelj zdajšnjega sistema, ne moremo prek noči ukiniti, na drugi strani pa je treba vzpostaviti tak sistem pobiranja prispevkov, ki bo transparenten in v katerem bo vsak delavec vedel, koliko denarja ima na ZPIZ-ovem računu in kolikšen del tega denarja lahko nekoč pričakuje povrnjenega v obliki pokojnine. Ta denar oz. vsaj večji del bi moral biti last delavca in ne ZPIZ-ovske blagajne. Treba je razmisliti tudi o tem, kolikšen del pobranih prispevkov porabi ZPIZ za svoj obstoj in delovanje. Mogoče bi že tu lahko veliko prihranili. Podatke bo treba javnosti odkrito predstaviti.«

»S podaljševanjem delovne dobe in poviševanjem starosti za upokojitev bi se teoretično sicer zmanjšali odlivi iz pokojninske blagajne, na drugi strani pa pozabljamo, da bi se zaradi nezmožnosti opravljanja dela povečali odlivi iz drugih blagajn, kot so zdravstvena in blagajna socialnega varstva. Ali ne gre torej le za prenašanje bremen z ene blagajne na drugo?« se sprašujejo v Svetu gorenjskih sindikatov, kjer se jim tudi zdi nesprejemljiva ukinitev ugodnosti pri upokojevanju zaradi rojstva in skrbi za otroke. »Že v sedanjem sistemu je dejansko te ugodnosti koristil le manjši del upravičencev, ker jih ni bilo mogoče koristiti zaradi neizpolnjevanja drugih upokojitvenih pogojev. Upoštevati bi bilo treba, da večje število otrok omogoča obstoj sedaj zastavljenega pokojninskega sistema. Če gledamo s te plati, bi tudi prek pokojninskega sistema morali nagraditi delavce, ki so imeli več otrok in so tako bistveno prispevali k vzdržnosti sistema.«

Rešitve za zgodnji vstop mladih na trg dela

»Pokojninska reforma je za študente zelo pomembna, saj bo prav na nas najbolj vplivala,« meni Katja Šoba, predsednica Študentske organizacije Slovenije, in poudarja: »Najti moramo sistemsko rešitev, ki bo omogočala zgodnji vstop mladih na trg dela in istočasno zagotavljala dolgoročen koncept vlaganja v znanje in inovativnost. Reforma mora biti pripravljena celostno, saj se študenti zavedamo, da bomo v času kasnejše zaposlitve vplačevali prispevke tako za trenutne upokojence kot zase. Pri tem je veliko odprtih vprašanj glede varnosti tega sistema, saj nam nalaga velika bremena.«