Samozaposlovanje brezposelnih

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. november 2009 / 06:00

Brezposelnost je letos na Gorenjskem narasla za skoraj polovico oziroma na 6.815 brezposelnih oseb konec oktobra. Brezposelni rešujejo stisko na različne načine, ena od rešitev pa je tudi samozaposlitev. Pri tem lahko računajo tudi na pomoč države, ki s subvencioniranjem samozaposlitve spodbuja podjetništvo oziroma odpiranje novih delovnih mest.

Prejšnji teden se je tako v prostorih Območne obrtne zbornice Kranj končala zadnja letošnja delavnica za brezposelne, ki razmišljajo o samozaposlitvi, pri tem pa računajo tudi na nepovratno subvencijo v višini 4.500 evrov. »Ta ukrep države je zelo dobrodošel za brezposelne, ki se želijo samozaposliti. Z nepovratno subvencijo lahko prvih dvajset mesecev pokrijejo minimalne prispevke za socialno varnost, po mojem prepričanju pa je zelo koristna tudi predhodna obvezna udeležba na dvodnevnem seminarju Priprava na samozaposlitev, saj udeleženci pridobijo vsa osnovna podjetniška znanja, potrebna za uspešno vodenje samostojne dejavnosti. Številni, ki se podajajo na samostojno pot, imajo namreč strah pred neznanim, saj nimajo nobenih začetnih znanj. Ampak obrt ni noben bav-bav, nasprotno, je velik izziv za vse, ki so dovolj samozavestni in imajo izoblikovano idejo, kaj bi radi delali. A odpiranja samostojnega podjetja se nihče ne sme lotevati z levo roko. Na delavnici zato udeležencem na čim bolj praktičen način svetujemo, kako prodreti na trg in pridobivati stranke, kako se učinkovito pogajati za posel, kako se primerno in najceneje reklamirati … Poskušamo jim tudi pregnati pretiran strah pred davčnimi obveznostmi in vodenjem financ,« je razložila Daniela Žagar, vodja delavnice Priprava na samozaposlitev na kranjski obrtni zbornici. Obrtni zbornici Slovenije in fakulteti za menedžment je bila namreč letos zaupana izvedba omenjenega usposabljanja.

Subvencija dobrodošla pomoč

O samozaposlitvi razmišlja tudi 29-letna Kranjčanka Amira Grbić. Vrtnarka po poklicu se je odločila, da se bo ukvarjala z urejanjem vrtov na območju Gorenjske. »Seveda me je samostojne poti malo strah, vendar me po drugi strani bodri misel, da bo to korak naprej v mojem življenju, o katerem sem že dolgo razmišljala. V preteklosti sem že delala v vrtnariji, se vmes zaposlila v drugi dejavnosti, a na koncu sem ugotovila, da mi je vrtnarstvo najbolj pri srcu. Kot iskalki zaposlitve na zavodu za zaposlovanje pa mi bo 4.500 evrov državne subvencije zelo dobrodošla pomoč,« nam je zaupala. O opravljeni delavnici Priprava na samozaposlitev pravi, da je na njej pridobila veliko uporabnih informacij, se ji pa zdi, da je dva dneva oziroma šestnajst ur, kolikor je bilo namenjeno usposabljanju, vendarle nekoliko premalo. »Mislim, da bi moralo usposabljanje trajati teden dni, saj bi tako pridobila več znanja za pripravo poslovnega načrta.«

»Na delavnici sem izvedel, kar sem tudi pričakoval. Za nas, ki šele razmišljamo o samozaposlitvi, je takšno usposabljanje zelo pomembno, saj dobiš strokovna pojasnila na vsa vprašanja, ki se jih zastavljaš pred začetkom samostojne poti,« meni 23-letni brezposelni lesarski tehnik Miha Sajovic z Visokega. Razmišlja o oblikovanju unikatnega masivnega pohištva, skušal bo razviti svojo blagovno znamko. »Idejo še razvijam, zato ne vem še, kdaj se bom samozaposlil. Čutim, da moram še nekoliko počakati, da bo zadeva dovolj dozorela. Sicer pa me samostojne poti ni strah, nenazadnje mi država pomaga s 4.500 evri subvencije, in če mi posel ne bo stekel, bom po dveh letih podjetje zaprl. Dve leti je po mojem tudi ravno pravšnja doba, da ugotoviš, ali se ti splača vztrajati v samostojnem podjetništvu ali ne,« razmišlja. Izkušnje iz preteklih let sicer kažejo, da kar 70 odstotkov tistih, ki so opravili podobna usposabljanja, tudi po dveh letih vztraja v samostojnem podjetju, dodaja Daniela Žagar.

Do uspeha le z izdelano idejo

V nasprotju s prvima sogovornikoma je 33-letna Laura Šagi iz Tenetiš samostojna podjetnica že leto dni. »Niti za trenutek mi ni žal, da sem se opogumila in šla na 'svoje', saj mi lastna dejavnost omogoča popolno kreativnost in proste roke. O samostojni dejavnosti sem razmišljala že nekaj časa, odločitev pa sem sprejela, ko sem predlani ostala doma, na porodniški,« je pojasnila. Pred tem je devet let kot modna modelarka in vodja modne delavnice delala v Ljubljani, zato je bila logična odločitev, da v tej branži nadaljuje z lastnim podjetjem – Modnim oblikovanjem Glamus. »Ukvarjam se s poslovno modo, oblačim poslovne ženske in moške, največ strank prihaja iz Ljubljane, pa tudi z Gorenjskega. Čeprav je recesija močno udarila po tekstilni panogi, imam zaenkrat še dovolj dela. Stalne stranke še vedno prihajajo, trudim pa se, da bi bilo čim več novih,« nam je zaupala.

Za samozaposlitev se ni odločila zaradi državne subvencije, čeprav priznava, da je vsaka takšna pomoč na začetku dobrodošla. O delavnici na obrtni zbornici, ki jo je tudi sama obiskovala, pravi, da je zelo dobrodošla za začetnike, ki se brez potrebnega osnovnega znanja o podjetništvu podajajo v neznano. »Jaz sem zaradi preteklega dela že marsikaj vedela, za začetnike pa je bilo takšno usposabljanje gotovo koristno, saj so bili med drugim opozorjeni tudi na največje pasti samostojnega dela. Dobro je tudi bilo, ker so nam informacije podajali iz prakse.« Laura sicer ugotavlja, da se vsak samostojni podjetnik največ nauči na lastnih napakah, vsem, ki razmišljajo o samozaposlitvi, pa svetuje, da naj najprej temeljito premislijo in razvijejo svojo idejo. »Posel ne bo prišel sam od sebe, za vsako stranko se je treba potruditi. Če pa ne veš niti, katera je tvoja ciljna skupina, je težko uspeti. Prav to me je tudi najbolj zmotilo; namreč da zavod za zaposlovanje precej neselektivno oziroma nekatere prehitro usmeri na podjetniško usposabljanje. Tudi ko sem jaz hodila na delavnico, jih precej sploh ni natančno vedelo, s čim se želijo ukvarjati oziroma ali sploh imajo dovolj velik trg za svoje storitve.«

Tridesetletni Kristjan Gašperin iz Šenčurja, tudi sam prejemnik državne subvencije in udeleženec delavnice Priprava na samozaposlitev, je samostojni podjetnik slab mesec. »Delavnica mi je zelo koristila in zelo pozdravljam takšne projekte. Dala mi je dodatni pogum, saj je dobro vedeti, da ti bo obrtna zbornica v oporo, če se ti kje zalomi. Poleg tega smo dobili kup koristnih informacij, brez katerih bi pri ustanavljanju podjetja porabil veliko več energije in časa,« je dejal. Čeprav je diplomirani upravni organizator, pa dela na področju gradbeništva, saj se je z njim ukvarjal že kot študent. »Po diplomi sem zato želel najti primerno zaposlitev v gradbeništvu, a je nisem našel. Na zavodu sem bil prijavljen pol leta, nakar sem spoznal, da je najbolje poskusiti kar s samostojnim podjetništvom. Sedaj znova delam stvari, ki sem jih že kot študent, in sicer sodelujem pri urejanju vseh vrst športnih igrišč. Res je, da sem samostojni podjetnik šele slab mesec, a zaenkrat sem zelo zadovoljen, da sem se tako odločil. Če drugega ne, si vsaj nikoli ne bom mogel očitati, da nisem poskusil,« razmišlja.

Več brezposelnih, več samozaposlitev

Po ugotovitvah kranjskega zavoda za zaposlovanje zanimanje za samozaposlitev med brezposelnimi narašča. »Letos se je število brezposelnih oseb močno povečalo in ob naraščanju brezposelnosti je pričakovano tudi večje zanimanje brezposelnih oseb za samozaposlitev,« pojasnjuje Saša Terplan. Od januarja do septembra letošnjega leta je tako kranjski zavod sklenil 592 pogodb za vključitev brezposelnih oseb v delavnico Pomoč pri samozaposlitvi ter 384 pogodb za pridobitev subvencije za samozaposlitev. Lani se je delavnice udeležilo 358 brezposelnih oseb, sklenjenih pogodb oziroma subvencij pa je bilo 214, medtem ko se je v letu 2007 program spodbujanja samozaposlovanja izvajal v omejenem obsegu, le kot subvencioniranje samozaposlovanja za tiste brezposelne, ki so svojo samozaposlitev opredelile v zaposlitvenem načrtu že v letu 2006. Predlani je bilo na Gorenjskem sklenjenih 36 pogodb o sofinanciranju stroškov spodbujanja podjetništva. »V letu 2010 se bo program pospeševanja podjetništva izvajal še naprej, za kar so že zagotovljena ustrezna sredstva,« še napoveduje Terplanova.

Prvi pogoj za prejem subvencije, ki je namenjena odprtju samostojnega podjetja, je prijava v evidenci brezposelnih na zavodu za zaposlovanje, izpolnjevati pa je treba tudi druge pogoje. Vaš svetovalec mora presoditi, ali ste primerni za program Pomoč pri samozaposlitvi, in v tem primeru je treba podpisati zaposlitveni načrt, nakar je potrebno opraviti obvezno dvodnevno delavnico Priprava na samozaposlitev. Svetovalec vas potem predlaga za pridobitev subvencije, vlogo morate vložiti tudi sami, na koncu pa zavod oceni, ali si zaslužite subvencijo. Podjetje mora delovati vsaj dve leti, drugače boste morali del sredstev vrniti.