Skrbijo jih omejitve v parku

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sobota, 7. november 2009 / 06:00

Občine Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava ter Ministrstvo za okolje in prostor so leta 2005 podpisale sporazum o ustanovitvi regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Po dvomesečni javni razpravi se je pokazalo, da ustanovitvi parka nasprotujejo zlasti lastniki zemljišč.

Vlada je junija letos potrdila osnutek uredbe o regijskem parku, ki naj bi zajel blizu 25 tisoč hektarjev zemljišč, septembra in oktobra je v občinah potekala javna razprava, na javnih predstavitvah so prebivalci morebitnega parka in lastniki zemljišč s teh območij prisluhnili informacijam o tem, kaj jim park prinaša in povedali svoja mnenja in pripombe. Zlasti lastniki zemljišč mu ostro nasprotujejo, saj v njem ne vidijo nobene koristi, nasprotno, prepričani so, da predstavlja nove omejitve. V občini Preddvor, kjer naj bi bile v območje parka zajete kar tri četrtine površine občine, so prejšnji teden na občinskem svetu sklenili, da odstopajo od nadaljnjih postopkov, in sicer zaradi izrazito odklonilnega stališča občanov in lastnikov zemljišč.

Stanislav Bergant iz Kokre je eden od zagovornikov ustanovitve regijskega parka in edini od občinskih svetnikov, ki je v Preddvoru glasoval proti takemu sklepu. »Morda smo se s tem prenaglili, lahko bi posredovali vse naše pomisleke in kritike in če jim država ne bi prisluhnila, bi še vedno lahko odklonili,« meni Bergant o sklepu občinskega sveta, ki je sicer k odločitvi o ustavitvi postopkov še dodal, da si s tem ne zapirajo možnosti drugačne odločitve v prihodnje, kar pa mora temeljiti na pobudi in s strinjanjem prizadetih občanov in lastnikov zemljišč.

Kje Bergant vidi prednosti regijskega parka? »Kot mlad alpinist sem veliko hodil v zahodne Alpe in tam videl, kako živijo ljudje na zaščitenih območjih. Narava je bila obvarovana, kljub temu da so ta območja živela od turizma, okolica lepa, naselja urejena, standard ljudi je bil dober. Prebivalci so imeli interes ostati v teh krajih. V Kokri se zadnja desetletja srečujemo s propadanjem kmetij in odseljevanjem ljudi v dolino. Težnje v vseh srednjeevropskih alpskih državah so usmerjene k ohranitvi poseljenosti in kulturne krajine. Treba je najti način, kako ljudi motivirati, da ostajajo v teh krajih. Sam v uredbi o krajinskem parku Kamniško-Savinjske Alpe vidim možnost za razvoj. Krajevni odbor Kokra, ki uredbo podpira, je občini in ministrstvu vendarle naslovil več pripomb, ki bi jih morala uredba upoštevati. Tako menimo, da je treba vanjo preliti poslanstvo ustave, ki državi nalaga skrb za gospodarski, socialni in kulturni napredek prebivalstva v gorskih in hribovitih območjih. Dana bi morala biti možnost fleksibilnega vstopanja in izstopanja iz območja parka. Izrazitejši poudarek bi moral biti na lokalnem prebivalstvu, saj samo to ohranja kulturno krajino. Ob primernih naravovarstvenih definicijah bi morali prebivalcem dopuščati gradnjo objektov tudi za tržne namene (denimo male elektrarne) primernih dimenzij in zmogljivosti. Spodbujanje podjetništva v parku naj bi bilo v takšnem obsegu, da bi omogočilo življenjskemu standardu primeren eksistenčni razvoj prebivalcev. In če so ti zaradi kakih posebnih zahtev varstvenega režima prikrajšani (denimo uporaba določenih materialov pri gradnji, ki povečuje stroške), bi morala država poskrbeti za določeno nadomestilo ali odškodnino. Terjamo pa tudi takšno upravljanje parka, ki večjo pozornost daje prebivalcev, lastnikom, kmetom, podjetnikom …«

Bergant tudi razume, da nekateri lastniki nasprotujejo regijskemu parku, saj to temelji na preteklih izkušnjah z državo, ki je bila pogosto birokratska, nedostopna in nerazumevajoča za potrebe ljudi, njeni postopki pa neživljenjski. Predsednik Agrarne skupnosti Bašelj Slavko Roblek, potrjuje, da je lastnike zemljišč na tem območju prav dosedanje ravnanje državnih institucij naredilo nezaupljive. »Država pa s krajinskim parkom uvaja še eno institucijo, ki bo ovirala naše gospodarjenje. Lastnikov kmetijskih zemljišč nihče ni vprašal, vem pa, da v tujini takšne parke ustanavljajo s soglasjem lastnikov in z odškodninami, če so ti zaradi določb prizadeti. Udeležil sem se vseh zborov, ki so bili po občinah sklicani za obravnavo uredbe o parku Kamniško-Savinjske Alpe, in povsod so mu kmetje izražali nasprotovanje,« je dejal Roblek. »Razen omejitev nam lastnikom zemljišč park prav ničesar ne prinaša. Za varovanje narave je dovolj poskrbljeno že z Naturo 2000, pri kateri se srečujemo z velikimi omejitvami. Tako smo denimo v agrarni skupnosti želeli do planine, kjer imamo pašnike, zgraditi gozdno vlako, primerno za dostop s traktorjem. Za tristo metrov vlake smo potrebovali cel šop dokumentacije z različnimi soglasji in imeli težave z inšpekcijo, zavod za gozdove pa je ocenil, da v širšem interesu takšna gozdna vlaka ni potrebna. Ko hodimo po drugih krajih, denimo po območju Triglavskega narodnega parka, pa nam ljudje tudi govorijo o težavah, ki jih imajo zaradi omejitev v parku. Menda tam kmet, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, ne more zgraditi večjega števila parkirišč za svoje goste. Lastniki zemljišč ob predlaganem regijskem parku ugotavljamo, da nam ne bo prav nič koristil. Že sedaj, ko država uporablja našo zemljo (denimo za lov), ne dobimo nobene odškodnine ali rente. Tudi temu bi težko verjel, da bomo s parkom lažje prišli do evropskega denarja: za vsak projekt namreč potrebuješ svoj 50-odstotni lastni vložek. Osebno in kot predstavnik agrarne skupnosti parku nasprotujem: zaenkrat v park ne gremo. Če pa se v prihodnosti izkaže, da je to koristno, pa gremo še vedno lahko zraven.«

Kako bo postopek za omenjeni regijski park tekel naprej? Na Ministrstvu za okolje in prostor so nam odgovorili, da se je postopek za ustanovitev parka šele dobro začel, čeprav so nekateri dobili občutek, da je že pri koncu. Po dvomesečni javni razpravi, ko so imeli vsi zainteresirani možnost dati svoje pripombe na vsebino uredbe, meje parka in notranjih varstvenih con, si bodo na ministrstvu vzeli čas za analizo pripomb in pripravo stališč do njih, kar bodo storili skupaj z občinami in strokovnimi službami. Kjer bodo prišli do skupnega stališča, da je to potrebno, bodo tudi popravili meje. Šele ko bo vse skupaj usklajeno z občinami, bodo šli v nadaljnji postopek. »Občine se v tem času še niso odločale za ali proti regijskemu parku, pač pa so dale konstruktivne pripombe z namenom izboljšanja uredbe. Za končne odločitve bo še dovolj časa in kakršno koli vnaprejšnje zavračanje procesa ustanavljanja brez analize pripomb oz. popravkov uredbe bi bilo nesmiselno,« so nam odgovorili na ministrstvu na vprašanje, kako so se v drugih oblinah odločili glede parka.