V krizi ima varnost prednost pred donosnostjo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / četrtek, 29. oktober 2009 / 06:00

V kriznih časih vlagatelji spreminjajo varčevalne navade in dajejo varnosti prednost pred donosnostjo.

Kranj – Oktober je mesec varčevanja, 31. oktober je svetovni dan varčevanja - priložnost za razmišljanje o varčevanju, ki je »umetnost«, kako zagotoviti varnost in hkrati donosnost naložbe. V kriznih časih vlagatelji spreminjajo varčevalne navade in dajejo varnosti prednost pred donosnostjo. Najbolj varno je varčevanje v bankah in hranilnicah, saj država do konca prihodnjega leta neomejeno jamči za vse prihranke prebivalstva, od leta 2011 naprej pa naj bi jamstvo po predlogu vlade s prejšnjih 22 tisoč evrov zvišali na 50 tisoč evrov. Če je bančno varčevanje najbolj varno, ni najbolj donosno, donosnost zmanjšuje še obdavčitev obresti. Večina bank ponuja depozite z nespremenljivo in s spremenljivo obrestno mero. Med bankami so glede višine obrestne mere precejšnje razlike, zato se vsaj pri vezavi večjih zneskov splača pozanimati pri več bankah. Na primer: pri dolgoročni vezavi evrov (nad eno leto) se obrestna mera giblje od 1,95 do 4,6 odstotka oz. za nove komitente celo do pet odstotkov.

Kaj se letos dogaja na Ljubljanski borzi? Slovenski borzni indeks SBI 20 je od zadnjega lanskega trgovalnega dne pa do sredine letošnjega oktobra porasel skoraj za četrtino, s 3.695 na 4.608 točk, indeks najpomembnejših delnic SBI TOP pa za slabo tretjino, z 854 na 1.122 točk. Med bolj prometnimi delnicami prve in standardne kotacije je v tem času delnica Zavarovalnice Triglav »poskočila« za dobrih 94 odstotkov, Nove KBM za skoraj 62 odstotkov in Krke za nekaj več kot 56 odstotkov. Največ so na vrednosti izgubile delnice Istrabenz Koper ( - 70 odstotkov) in Pivovarne Laško (- 42 odstotkov). In kako kaže za naprej? Družbe občutijo posledice recesije, večina je v prvem polletju ustvarila manjše prihodke in dobičke, nekatere namesto dobička celo izgubo, delnice teh družb pa so kljub temu zaradi nizkih tečajev še vedno dokaj zanimiva naložba. Borzni analitiki kot naložbeno priložnost izpostavljajo tudi nakup delnic investicijskih družb (ID), ki se morajo najkasneje do konca leta 2011 preoblikovati v vzajemne sklade. Delnice ID-ov bodo zamenjale točke vzajemnih skladov, te se bodo začele vrednotiti po knjigovodski vrednosti, ki je bila 19. oktobra še od 30 do 49 odstotkov višja od tržne vrednosti.

Kot ugotavlja Ani Klemenčič, izvršna direktorica GBD Gorenjske borzno posredniške družbe, so posamezniki ob nastanku krize začeli prodajati vrednostne papirje ter plasirati svoje naložbe v manj tvegane oblike varčevanja, nekateri niso zaupali niti bankam, ki so varčevalce privabljale s sorazmerno visoko obrestno mero. Zanimanje za naložbe v vrednostne papirje je močno upadlo, prometa je bilo tudi do 90 odstotkov manj kot v najboljših časih, prodajali so le tisti, ki so panično reagirali, imeli naložbe z vzvodom (lombardni krediti) in špekulantje. »V času najhujše krize so vlagali v vrednostne papirje samo najpogumnejši, kar se jim je do danes tudi že zelo lepo obrestovalo. Mislim, da se gospodarska klima le nekoliko popravlja, s tem pa tudi razpoloženje vlagateljev, tudi tistih, ki so v krizi veliko izgubili. Trg se počasi prebuja, tujina je že močno zrasla, postopoma pričakujem tudi krepitev tečajev na domačem trgu. Trenutno so perspektivne naložbe, ki rastejo v časih po koncu krize. Priporočila bi surovinska in energetska podjetja, postopoma tudi tehnološki sektor. Nadpovprečno bodo rasla podjetja, ki so malo zadolžena in ki imajo poleg svojih glavnih trgov ključno usmeritev tudi na Bric regijo. Trenutno bi bilo dobro investirati v delnice investicijskih družb, Krke, Save, Aerodroma Ljubljana, Telekoma, Mercatorja, za tiste bolj špekulativne pa mogoče v tujini FTE (Francoski Telekom), FRE3 (Fresenius SE), HGSI (Human Genome Sciences Inc).«

Po podatkih Banke Slovenije je bilo ob koncu avgusta v domačih vzajemnih skladih 1,75 milijarde evrov sredstev, negativna letna rast VEP je ob koncu avgusta znašala – 18,9 odstotka. In kaj kaže pogled na tečajnico skladov z dne 21. oktober? Le redki skladi beležijo letos negativno donosnost, velika večina je »v plusu«, ta pri nekaterih presega tudi več kot 100-odstotni porast.

»V družbi KD Skladi smo v času krize uspeli zadržati večino vlagateljev v skladih. Ko smo letos varčevalcem ponudili varčevalni načrt VIP 100 Premium, je bilo tudi tovrstnih načrtov sklenjenih več. Iz tega lahko sklepamo, da se vlagatelji sami zavedajo pomembnosti dolgoročnega varčevanja, da znajo izkoristiti čas negativnih gibanj za nakup enot premoženja skladov in da krizo vidijo kot priložnost za dolgoročno naložbo in potencialne višje donose v prihodnosti,« ugotavlja dr. Peter Groznik, predsednik uprave KD Skladi, in dodaja, da je na spremenjen pogled na varčevanje poleg krize vplival tudi zadnji predlog reforme pokojninskega sistema. »Tudi v Sloveniji se vse bolj zavedamo, da bomo za varno starost morali poskrbeti sami, kar pomeni, da je smiselno varčevati dolgoročno za pokojnino vsaj deset, petnajst, dvajset let. Ker bančne obresti trenutno realno ne pokrijejo inflacije, je smiselno za višji pričakovan donos del premoženja razpršiti tudi v bolj tvegane naložbe, kot so delnice in delniški skladi.»

V kriznih razmerah si ljudje želijo predvsem varnih naložb, ugotavlja Peter Slapšak, direktor šenčurskega podjetja Elementum, ki se ukvarja s prodajo plemenitih kovin, in dodaja, da je zanimanje za naložbe v zlato in srebro že ves čas finančne krize konstantno visoko in da naj bi se v prihodnje še povečalo. Številni strokovnjaki priporočajo, da naj imajo ljudje vsaj od deset do dvajset odstotkov svojega premoženja v zlatu in srebru. V zadnjem letu je vrednost zlata v evrih porasla za 18 odstotkov in v dolarjih za 31 odstotkov, vrednost srebra v evrih za 61 in v dolarjih za 78 odstotkov. »Države po svetu se zadolžujejo preko vseh meja, obrestne mere so na zgodovinsko nizkih ravneh, količina denarja v obtoku se prav tako hitro povečuje …,« ugotavlja Peter Slapšak in dodaja: »V takšnih okoliščinah ocenjujem, da bodo v prihodnje prav vse valute izgubljale vrednost v odnosu proti zlatu in srebru in da bomo doživeli povečano stopnjo inflacije. Zlato in srebro ščitita pred razvrednotenjem realnega premoženja, zato tudi v prihodnje pričakujem porast njune vrednosti.«