Bojan Starman (Foto: Polona M. Baldasin)

Maček v številkah na 245 kilometrov dolgi poti

Pogovor z Bojanom Starmanom, predsednikom uprave Mure in partnerji

Žirovec Bojan Starman pravi, da je po dobrem mesecu vodenja Mure najtežje doma: »Včasih prespim 'gor', drugič se pripeljem 'dol'. To ni dobro za družinske odnose, žena mi očita sprejem tako oddaljene službe tik pred upokojitvijo.« Lahko bi se umaknil na občino in poklicno prevzel mandat, vendar na to nikoli ni računal. Zato pa je računal, da bo lahko še enkrat kandidiral za državni zbor. V mladih letih je bil športnik, ki je sanjal o olimpijskih igrah, po končani ekonomski fakulteti se je zaposlil v Alpini. V domačem podjetju je bilo ob osamosvojitvi težko, še težje v Planiki in Jelovici. Čeprav ima v Žireh lepo hišo, v kleti fitnes in na vrtu bazen, se ni lotil menedžerskega odkupa. »V slovenskem gospodarskem je največ škode naredilo lastninsko preoblikovanje, saj jih je veliko zaradi neaktivnih lastnikov lahko krmarilo v kalnem. Tudi sam bi lahko zaslužil, vendar si tega ne želim. Tudi v Muri imam bistveno manjšo plačo kot predhodniki,« pravi. Na župansko funkcijo je bil štirikrat izvoljen s SDS, pred petimi leti za poslanca. »V SDS sem bil od začetka, velikokrat tudi zato, da mi ne bodo očitali nevtralnosti. Nikoli pa nisem bil in ne bom politik, ne bom vodil izvršilnih organov stranke, odborov ali stranke,« je še vedno razočaran nad odločitvijo, da ne sme kandidirati. Občino vodi apolitično, izogiba se konfliktom. Pravi, da bo ob zaključku mandata izstopil iz stranke, pod nobenim pogojem ne bo vnovič kandidiral. »Nova kandidatura bi bila nesmiselna, saj se želim upokojiti. Upam, da bo zaradi te odločitve tudi mirnejši zaključek tega mandata. Brez nepotrebnih političnih prerekanj,« dodaja.

Žirovec Bojan Starman je pred dobrim mesecem prevzel murskosoboško Muro. Starmana smo v preteklosti poznali kot direktorja Alpine, Planike in Jelovice, čez leto se mu bo iztekel četrti županski mandat, v prejšnjem sklicu Državnega zbora RS je bil poslanec. »Formalno sem še vedno član stranke SDS, zato sem vedel, da mi bodo dali v upravljanje kako težko zgodbo,« je povedal prejšnjo soboto v pogovoru v županski pisarni na Občini Žiri. Občino vodi nepoklicno, čas za vodenje lokalne skupnosti pa je sedaj le ob koncih tedna.

Ste ob prihodu bolj kot le iz medijev poznali poslovanje Mure? Kako je danes v Muri?

»V Muri vlada popolni kaos, iz katerega moramo speljati preoblikovanje za zaposlitev čim večjega števila Prekmurcev. Poslovanje je bilo zelo komplicirano. Popolnoma nič nisem poznal.«

Kako ste pristali v Muri?

»Kot nekdanji poslanec sem prejemal nadomestilo plače, ki se je ta mesec izteklo. Vse od ustanovitve občine sem župan, vendar le za kratko obdobje poklicno, zato na to delo niti nisem računal. Sem gospodarstvenik, za to sem se izučil in vse življenje tudi delal. Županovanje jemljem kot vodenje in koordiniranje gospodarskega razvoja. Po sili razmer pa sem se vedno znašel v podjetjih v krizi.«

Alpina, Planika, Jelovica in vmes poslanec ...

»V Jelovici je bil proces sanacije leta 2004 pri koncu, odločil sem se za kandidaturo in bil izvoljen. Menil sem, da je z mojim gospodarskim delom konec, da bom še enkrat lahko kandidiral za poslanca, vendar so se zgodile različne zgodbe. V času prejemanja poslanskega nadomestila sem se javil gospodarskemu ministrstvu, že poleti mi je minister Matej Lahovnik obljubil delo. Zavedam se, da sem formalno še vedno v stranki (SDS, zdelo se je, kot da je ne želi imenovati, op. a.), zato nisem niti računal na udobno službo. Slutil sem, da bom moral reševati kako zavoženo podjetje, čeprav sem se prijavil tudi na Dars in Kapitalsko družbo. V Muri se je zgodil delavski upor, poklicala sta me Lahovnik in Tomaž Kuntarič in me vprašala, ali sem pripravljen prevzeti vajeti. Ponudil sem se, pripravljen sem delati, zato sem tudi prevzel.«

  

V nekaj dneh ste dali predlog za stečaj. Kaj lahko narediti iz Mure?

»Pričakujem, da bom iz Mure naredil kar se narediti da. Za krovno družbo Mura sem takoj predlagal stečaj, od začetka oktobra pa sem predsednik uprave Mure in partnerji, kjer deluje kolikor toliko stabilno zdravo jedro, ki ga je mogoče še nadgraditi. Mura in partnerji je v lasti krovne Mure, ki je sedaj v stečaju, ta pa je imela kup podjetij na enem mestu, ki so si fakturirali storitve, računali ure in … Vladal je popoln kaos! Če ne bi bil 'maček' v številkah, sploh ne bi mogel identificirati prepletenih odnosov v Muri. Dobiček ali izguba se je prelivala, poslovanje je bilo popolnoma zamegljeno. Poleg podjetja Mura in partnerji je ostala tudi Mura trgovina, Unikat, … Sedaj to urejamo.«

V Muri je bilo zaposlenih več kot 3300 sodelavcev. Koliko jih bo še imelo delo?

»V Muri in partnerji je zaposlenih 471 delavcev, v kratkem naj bi jih še približno petsto prezaposlili iz drugih podjetij, ki so v stečaju. Gre za posle izvajanja storitev, proizvodnja tekstila lastnih blagovnih znamk bo na vrsti kasneje. Postaviti moramo organizacijo novega podjetja, z novimi ljudmi. Bistveno vodilo je, da morajo imeti vsi delo, bazirali bomo na tem, da bo podjetje že od začetka poslovalo pozitivno.«

 

Zakaj do sedaj ni?

»Mura je imela dve težavi. Prvi so preveliki stroški, saj so privoščili raznorazne svetovalce, režija je bila enostavno prevelika. Več stroškov so pridelali, bolj so skušali dvigniti ceno proizvodov. Tudi zato nekaterih naročil niso sprejemali. Vse to je pripeljalo do tega, da je ostalo več kot tri tisoč ljudi brez dela. To je katastrofa, še bolj, če je bilo toliko zaposlenih s premalo dela. Nobena finančna konsolidacija, dokapitalizacija, prisilna uprava in podobno ne bi pomagala.«

 

Sta bila le vodenje in organiziranost napačna?

»Ne. Predvsem preveliki stroški, saj je bilo še leto nazaj dovolj naročil. Moja filozofija je povsem drugačna. Stroške se najprej niža v režiji, sledijo materialni stroški, razen tega pa je treba črtati raznovrstne neumnosti. Na zmanjšan obseg prilivov se mora zmanjšati tudi stroške. V Muri se je prihodek zmanjšal, oni pa so ustanavljali podjetja in zamegljevali poslovanje. Nabijali so stroške in izstavljali račune med seboj povezanim podjetjem, učinka pa ni bilo nobenega. Tudi produktivnost zaposlenih ni ustrezna.«

 

Bistvena vrednost Mure naj bi bila v proizvodnji lastne blagovne znamke.

»To so pravljice. Proizvode lastne blagovne znamke so v Nemčiji po raznih kanalih odpisovali, prodajali pod ceno in podobno. Realno je, da bomo novo Muro zgradili na čim manjšem številu enot, z enotno poslovno funkcijo v enem podjetju. Mura in partnerji sedaj sprejema naročila za vse, tudi lastno trgovino, ki nam mora najprej plačati zaostale obveznosti, sicer jim ne bomo proizvajali. Posebna naročila za vojsko, policijo in podobno gredo v podjetje Unikat, lastna blagovna znamka pa je bila žal razprodana. Vem, da se lahko zasluži več, vendar bomo pri tem previdni.«

 

 

Delavci bodo kmalu pričakovali višje plače.

»Zaslužek delavcev mora slediti ekonomičnosti podjetja. V lon poslih kakega velikega zaslužka ne pričakujem, če bi delavci ali sindikat postavljali zahteve po višjih plačah, ne bi prišli skozi. Enostavno ne bi mogli prodati naših izdelkov, utopija bi bilo v času recesije kupcem prodajati za višjo ceno.«

 

Zahteve sindikatov poznate: 600 evrov minimalna plača.

»O tem je veliko govora. Ni težava 600 evrov neto plača, če je produktivnost prava. Sindikat naj tudi pove, kaj pričakuje v 600 evrih mesečnega plačila. Tudi regres prispeva okoli 70 evrov na mesec, da o stroških prevoza, jubilejnih nagradah ne govorim. Tega v tujini ni, mi pa jih moramo po zakonu izplačevati. Strinjam se, da določeno število delovnih mest ne prenese višjih plač, kot jih imajo sedaj in jih bodo morali vodilni ukiniti. Logika razmišljanja sindikatov o povezovanju plače s stroški življenja ne pijejo vode, pomembnejše je kvaliteta dela in produktivnost.«

 

Koliko časa boste potrebovali, da bi Mura postala zgledno podjetje?

»Po izkušnjah potrebujem triletno obdobje. Ponavadi sem se tudi sam takrat poslovil. V Planiki sem pustil dokaj dobro izhodišče, vendar je šla po pol leta v stečaj, v Jelovici so me poslušali in postavili naslednika po mojih željah in je šlo. Danes je že drugače. V proizvodnem podjetju nazadnje zapiraš proizvodnjo, to so v Jelovici naredili in avtomatsko povečali fiksne stroške poslovanja.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / četrtek, 24. april 2008 / 07:00

Srečanje pred pravoslavno cerkvijo

Ljubljana - Verniki Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji bodo v nedeljo, 27. aprila, praznovali veliko noč. Nekatere pravoslavne Cerkve, med njimi tudi srbska, uporabljajo julij...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sreda, 23. november 2022 / 19:27

Popis in vodenje registra drobnice po novem

Zgornje Gorje – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Kranj pripravlja v sredo, 30. novembra, z začetkom ob pol desetih dopoldne v Gorjanskem domu v Zgornjih Gorjah...

Kronika / sreda, 23. november 2022 / 19:27

Nasilnežu prepovedali približevanje družini

Jesenice – Policisti so pred dnevi obravnavali prijavo nasilja v družini na območju Jesenic. Storilcu so izrekli prepoved približevanja, postopek pa nadaljujejo z zbiranjem obvestil v zvezi s kazni...

Zanimivosti / sreda, 23. november 2022 / 19:25

Visoka nagrada butičnemu hotelu

Bohinjska Bistrica – Hotel Sunrose 7 se lahko pohvali s še dvema visokima priznanjema: z mednarodno nagrado Climahost in znakom kakovosti Triglavskega narodnega parka, je sporočila uprava tega buti...

GG Plus / sreda, 23. november 2022 / 19:23

Poroka

Marija sodi med tiste ženske, za katere rečemo, da so nevidne. Če jih ne bi bilo, bi se svet podrl, a ko so, jih ne vidimo in niti ne cenimo njihovega dela.

Razvedrilo / sreda, 23. november 2022 / 18:34

Mednarodni festival klapske glasbe v Kamniku

Klapa Mali grad je po koronskem odmoru konec tedna v Kamniku organizirala že 16. Srečanje klap – Mednarodni festival klapske glasbe v Kamniku. Poleg njih so se na odru predstavile še klape iz Dalma...