Čebelji pridelki, moč narave

Že dolgo je znano, da čebelji pridelki, kot so med, cvetni prah, propolis in matični mleček, pomagajo lajšati vsakdanje tegobe.

Še najbolje je, če pridelke uživamo iz okolja, v katerem živimo, saj tako v telo ne vnašamo sestavin, ki so slovenskemu človeku tuje. Vsaka vrsta medu daje jedi ali pijači svojo aromo, še posebej sta pri nas cenjena cvetlični in mešani gozdni med. Akacijev med je bolj lahek, primeren na primer za sladkanje čaja, kave in drugih pijač; med je tudi sicer najbolj pristno naravno sladilo. Gozdni med je temne barve in vsebuje veliko rudninskih snovi in je zdravilen pri vnetju dihalnih poti in živčni napetosti. Cvetlični med krepi žile in srce, lipov med krepi organizem (ker povzroča potenje, je manj primeren za srčne bolnike), kostanjev med ugodno deluje na prebavila, jetra ter nespečnost, akacijev med blaži utrujenost … Pred spanjem naj bi se človek umiril, a vedno ne gre; poskusite v mlačno mleko zamešati žlico ali dve medu in to spijte, preden se odpravite v posteljo. Paziti morate, da medu ne dodajate v tekočino (čaj, mleko, ...), ki ima več kot 40 stopinj Celzija, saj se v tem primeru vse koristne sestavine, ki so v njem, uničijo. Včasih slišim od koga, da je bil močno prehlajen in je užival med, ki pa mu ni takoj pomagal k hitrejši ozdravitvi. Med ni antibiotik in ne pomaga, ko ste že v akutnem stanju bolezni, deluje pa preventivno kot podpora organizmu, zato naj bi ga jedli kar čez celo leto. Vsak naj bi za zase ugotovil, katera vrsta medu mu ustreza. Učinkovita je tudi kombinacija medu in jabolčnega kisa (nekaj žlic zamešate v mlačno vodo in spijete na tešče), kar naj bi zniževalo holesterol, blagodejno delovalo na želodec in vplivalo na vitalnost. Vitaminska bomba je limonada; v mlačno vodo stisnete sok limone (lahko tudi pomaranče) in dodate žlico medu.

Vsak naravni med se strjuje, kar je samo dokaz, da je zares naravni. Če ga želite nazaj utekočiniti, ga pogrejete, vendar temperatura pri segrevanju ne sme preseči štirideset stopinj Celzija. Pri nas malce manj poznan je kremni med, ki se lepo maže na kruh in je ravno tako naraven. Kremnost medu se doseže s posebnim mešanjem. Med je uporaben tudi za celjenje ran. Odlične so kopeli z medom, tudi za otroke.

Cvetni prah uživate samega, lahko pa ga vmešate v vodo, jogurt, med. Še svežega zamrznete ali posušite, sicer se pokvari. Vsebuje veliko hranilnih snovi in se ga zelo priporoča vegetarijancem. Preventivno ga lahko jemljete dvajset gramov na dan, otroci pa polovico manj. Najbolje ga je jemati spomladi in jeseni, trikrat na dan tri mesece. Alergikom, astmatikom svetujemo, naj bodo pri uživanju cvetnega prahu zelo previdni, še posebej, če cvetni prah prihaja iz tujih dežel.

Uporaba matičnega mlečka je oblika terapije. Uživa se ga v manjših količinah (štejemo ga v gramih) z medom in cvetnim prahom. Je zelo hranljiv. Še svežega moramo zamrzniti, sicer se pokvari. Preprečuje vnetje, pomaga pri astmi, blaži težave v menopavzi, povečuje imunost organizma, povečuje razvoj (dekletom se pred jemanjem svetuje pogovor z zdravnikom), lajša bolečine pri kroničnih boleznih … Daje energijo in dobro deluje pri umskem delu.

Propolis je sestavljen iz različnih rastlinskih smol, ki jih čebele nabirajo na smolnatih popkih. Deluje proti bakterijam, glivicam in virusom. Velja za naravni antibiotik in ga dobite kot tinkturo, vmešan je v razne kreme, mazila, zobne paste, mila, bonbone … S propolisom pozdravite herpes, če ga nanesete takoj, ko se herpes pojavi. Z njim zdravite okužbe v ustih, lajšate zobobol, odpravite neprijeten zadah iz ust. Če vas praska v grlu, kanete nekaj kapljic propolisa na žličko sladkorja, medu in to čim dlje časa zadržite v ustih (otrokom, mlajših od šest let se ga ne priporoča s prisotnostjo alkohola). Propolisova krema se uporablja tudi pri težavah z obnohtnim tkivom, pri kožnih izpuščajih, pri udrgninah na koži (ni pa primeren za »žive« rane). Blaži bolečine pri vnetju želodčne sluznice (sedem do osem kapljic kanete v mlačno vodo dvakrat na dan).

Novost, ki prihaja tudi k nam, je t. i. mikroklima čebelnjaka. V prirejenem prostoru v čebelnjaku vdihavamo zrak iz panja, eterična olja, čutimo vibracije čebel, kar blagodejno deluje na človeško telo, ga pomirja in ugodno deluje na astmatike.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / četrtek, 17. maj 2012 / 07:00

Še letos igrišče za mali nogomet

Tržič - V preteklem mesecu se je zaključil javni razpis s področja sofinanciranja letnih programov športa v občini Tržič. Občina Tržič je za dejavnost dvaindvajsetih tržiških športnih druš...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / sobota, 5. september 2015 / 20:30

Za dijake tudi osamosvojitvena skupina

V zavodu CIRIUS so v novo šolsko leto stopili s številnimi pridobitvami.

Žirovnica / sobota, 5. september 2015 / 20:29

Razpis za neprofitna stanovanja

Žirovnica – Občina Žirovnica je objavila javni razpis za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Prosilci se bodo lahko potegovali za štiri stanovanja, in sicer tri v...

Kranjska Gora / sobota, 5. september 2015 / 20:28

Tudi žičničarji poleti nad pričakovanji

Kranjska Gora – Ob koncu poletja se kranjskogorski žičničarji približujejo rezultatom predlanske poletne sezone in pričakujejo, da bodo presegli številko 35 tisoč obiskovalcev, kar bi, kot poudarja...

Železniki / sobota, 5. september 2015 / 20:28

Razstava šolskih glasil

Železniki – V sklopu praznovanja 200-letnice šole v Železnikih so v petek v galeriji Muzeja Železniki odprli razstavo šolskih glasil Naše poti, ki jih OŠ Železniki izdaja že 45 let. Zamisel za glas...

Gorenja vas-Poljane / sobota, 5. september 2015 / 20:27

Prenovili Šubičevo hišo

V torek bodo v Poljanah uradno odprli dokončno urejeno Šubičevo hišo, rojstno hišo slikarjev Jurija in Janeza Šubica.