Letos investirajo največ

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 11. oktober 2009 / 06:00

V Merkurju letos dokončujejo še v konjunkturi začete investicije. Zaradi krize je promet upadel za dobro petino.

Naklo – Merkur, največji slovenski trgovec s tehničnim blagom, se žal največkrat omenja v zvezi z menedžerskim prevzemom. Nedvomno pa je eden najpomembnejši stebrov gorenjskega gospodarstva in predsednika uprave mag. Bineta Kordeža smo povprašali, kako na poslovanje vpliva sedanja kriza.

Predstavniki slovenskih delodajalskih organizacij so v četrtek napisali pismo premieru, v katerem opozarjajo, da gospodarska kriza v naši državi še zdaleč ni mimo. Opozarjajo na padec BDP, veliko nelikvidnost, dogajanje ulice, populizem in demagogijo o prerazdelitvi bogastva. Kako ocenjujete sedanje razmere?

»S temi navedbami se močno strinjam, čeprav moram reči, da sem, gledano na splošno, optimist. Verjamem namreč, da se bo stanje začelo izboljševati, vse kaže, da smo že na poti iz krize. Vsi upamo, in že to je premik, da se približuje izhod iz krize. Sicer pa je gospodarska problematika v Sloveniji precejšnja, padec višji kot v tujini, kar je bilo tudi pričakovano. Ker smo velik izvoznik, je normalno, da so v krizi naši naročniki najprej poskrbeli za domače dobavitelje. Kar zadeva padec BDP, je bil v drugem kvartalu nad devet odstotkov, vendar je to podatek za ves BDP. V gospodarstvu je padec za dvajset odstotkov. Naš najhujši problem je, da torej ustvarimo za desetino manj kot lani, porabimo pa za pet odstotkov več. Za toliko so namreč plače, pokojnine in socialni transferji večji od lani. Posledica je znana: dve milijardi evrov primanjkljaja. Kar zadeva nelikvidnost, je ta res huda. To je posledica slabšega poslovanja podjetij in normalno je, da banke ne dajo dodatnih kreditov takim podjetjem ali so pri tem bolj previdne. Kreditni krč v glavnem ni več posledica pomanjkanja denarja v bankah.«

Delodajalci opozarjajo na nevarnost gospodarskega in socialnega zloma. Za nova delovna mesta predlagajo vlaganje v razvoj, deregulacijo trga dela, debirokratizacijo države in znižanje javne porabe za desetino. Koliko se vam zdijo te zahteve realne?

»Te zahteve so seveda na mestu, vprašanje pa je, koliko je resnično mogoče napraviti pri tem. Kljub takim zahtevam v preteklosti so gibanja - na primer javne porabe - prav obratna. Sam bi podprl predvsem pospeševanje državnih investicij, ki bi dale pospešek gospodarstvu.«

Kakšne so posledice krize v Merkurju?

»Posledice so po posameznih segmentih naše dejavnosti različne. Pri prodaji končnim kupcem, kjer zaslužimo približno polovico, beležimo od pet- in desetodstotni upad, pri prodaji podjetjem pa so razlike večje. Če izvzamem metalurgijo, je upad okoli 15 odstotkov, pri prodaji metalurških izdelkov pa je bila prodaja v prvem polletju za polovico manjša kot lani in padale so tudi cene. Zgodilo se je celo, da smo morali blago iz zalog prodajati ceneje, kot smo ga kupili. Pri metalurgiji tako v prvem polletju praktično ni bilo zaslužka, se je pa stanje začelo izboljševati. Počistili smo drage zaloge in tudi količine so večje; do konca leta ocenjujemo, da bom o dosegli okoli sedemdeset odstotkov lanske prodaje. Tudi na ravni Skupine Merkur bodo torej padci prodaje občutni, dosežene razlike v ceni manjše, vendar, ker smo ukrepali tudi na stroškovni strani, nam uspeva ohranjati pozitivno poslovanje.«

Kakšne so posledice takih gibanj za zaposlene v Merkurju?

»Ocenjujemo, da bomo imeli novembra za okoli štiristo manj zaposlenih kot v istem mesecu lani, tako da nas bo v skupini okoli pet tisoč. Odpuščanja ni bilo, pač pa nismo podaljševali nekaterih pogodb za določen čas iz časov konjunkture in odlivi so bili tudi po naravni poti.

Kar zadeva plače, tudi zaposleni delijo usodo rezultatov poslovanja. Osnovne plače so ostale, kakršne so bile, delovnega časa nismo skrajševali, nismo pa izplačevali stimulativnega dela, to pa pomeni kar precejšnjo razliko. Upamo, da bodo prihodnji meseci nekoliko boljši in da bo mogoče izplačati tudi vsaj del tega. Dvignili pa smo minimalne plače na sedemsto evrov bruto, tako da večina dobi skupaj s prehrano in stroški prevoza nad sedemsto evri neto.

V Merkurju za plače dajemo mesečno sedem milijonov evrov, v vodstvu smo plače znižali za do trideset odstotkov. Moja neto plača je šest tisoč evrov, nekaj je še plač okrog tri tisoč evrov, vse druge pa so praktično v razponu ena proti štiri.«

V Sloveniji so v medijih še vedno najbolj aktualne tajkunske zgodbe. Mnogi meniji, da so le dimna zavesa za druge probleme …

»Mislim, da so bile pri nekaterih menedžerskih odkupih narejene nepravilnosti, problem pa je v tem, da se ne ukrepa pravočasno in da se zaradi posamičnih primerov kriminalizirajo vsi takšni odkupi. Pri prevzemu Merkurja nepravilnosti ni bilo, nikogar ni, ki bi lahko trdil, da smo ga oškodovali. Vsa ta razprava pa razumljivo ustvarja zelo negativno razpoloženje v javnosti, celo frustracije, govori se o silnem premoženju, o silnih milijonih, ki pa jih pravzaprav ni – v večini menedžerskih odkupov, posebno izpeljanih v zadnjem času, ni bilo realiziranih zaslužkov ali bogastva.«

Kako bi prepričali naše bralce, da preprodaje na primer delnic Save med Merkurjem, Perutnino Ptuj in NFD ni podobno preprodajam delnic Mercatorja med Istrabenzom in Pivovarno Laško, ki jih sedaj preiskuje policija?

»Pri naložbah v delnice Save in Perutnine Ptuj gre za naložbe Merkurja na podlagi ocene, da gre za naložbe, ki bodo povečale premoženje podjetja. Vedno se iščejo druga ozadja, resnično pomembno pa je, ali bo pri tem kdo oškodovan, na primer delničarji. Tega v primeru Merkurja ni, saj smo lastniki le zaposleni. Pogosto se omenja tudi izčrpavanje podjetja, kar je nesmisel, saj bi oškodovali lastno premoženje. Tudi prenosi med Merkurjem in Merfinom so le bilančni premiki znotraj celotnega premoženja, ki je v naši lasti. Težko sprejemam očitke o izčrpavanju, o zaviranju razvoja ob dejstvu, da je Merkur letos z osemdesetimi milijoni evrov eden največjih slovenskih investitorjev v državi in v tujini.«

Za koliko je kriza spremenila sicer zelo ambiciozne načrte razvoja Merkurja?

»Letos investiramo največ v zgodovini Merkurja, saj zaključujemo že prej začete projekte. Verjetno bo treba v prihodnjih dveh letih nekoliko zajeti sapo, počakati na ureditev razmer. V treh do štirih letih računam, da bomo ujeli prvotno načrtovani tempo, prilagodili se bomo okolju, vendar se bomo razvijali še vedno hitreje od tega okolja.«

Je mogoče zaprtje prodajnega centra v Vižmarjah razumeti kot politični pritisk?

»To bi težko trdil. Dejstvo je, da je objekt tehnično in varnostno brezhiben, problem je le odvoz odpadnega materiala. Poznam vrsto primerov, ko so objekte, ki so bili celo varnostno pomanjkljivi, odprli, mesece in mesece delajo brez uporabnega dovoljenja in ni bilo podobnega najstrožjega ukrepanja. Kljub trditvam ministra očitno pred zakonom vsi nismo enaki.«

Koliko je Merkur družbeno odgovorno podjetje, koliko je prijazen do svojega okolja?

»Trdim, da smo družbeno odgovorno podjetje, vendar v razmerah, ko zaslužimo za dvajset in več odstotkov manj, mora tudi okolje razumeti, da možnosti niso enake. Če so delavci morali sprejeti, da se jim prejemki znižujejo, je razumljivo, da smo morali tudi okolju zmanjšati prispevke. Naša prva skrb za okolje je vsekakor skrb za zaposlene.«