"V Lonu smo drzni in previdni"

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / četrtek, 1. oktober 2009 / 06:00

Teodor Žepič, predsednik uprave Hranilnice Lon: "Umetnost uspeha je v tem, da znaš biti hkrati drzen in previden."

Kako posluje hranilnica letos?

»Letošnje poslovanje je glede na razmere na trgu in dogajanje v bančništvu uspešno. Bilančno vsoto smo povečali za nekaj več kot šest odstotkov. Bruto dobiček je v prvem polletju znašal 582 tisoč evrov in je bil približno za polovico nižji kot v enakem lanskem obdobju. Obseg kreditiranja prebivalstva smo zadržali na prejšnji ravni, kreditiranje gospodarstva smo povečali, zelo uspešni smo bili pri zbiranju sredstev. Potem ko nam je lani že drugo leto zapored uspelo doseči med vsemi bankami in hranilnicami v državi najvišjo donosnost na kapital, smo si tak cilj zastavili tudi za letos.«

Kako na poslovanje vpliva kriza?

»V hranilnici največ truda vlagamo v povečevanje kreditne aktivnosti in obvladovanje stroškov, pri zbiranju sredstev pa smo že po tradiciji uspešni. Prebivalstvo se je zaradi negotovih gospodarskih razmer in bojazni pred izgubo službe zadolževalo manj kot v prejšnjih letih, zato smo manjši obseg poslovanja s prebivalstvom nevtralizirali s povečevanjem aktivnosti pri kreditiranju pravnih oseb in podjetnikov. Bilančna vsota in dobiček sta glede na gospodarske razmere sprejemljiva in v skladu s poslovnim načrtom, višina dobička je nad povprečjem slovenskih bank. Razloga za zmanjšanje dobička sta predvsem znižanje obrestnih mer na aktivni strani (to ni popolnoma pokrito z upadom obrestnih mer na pasivni strani) ter delna preusmeritev na poslovanje s pravnimi osebami. Vrednost Euriborja kot referenčne obrestne mere, na katero je vezana večina našega kreditnega portfelja, je padla z 2,945 na začetku leta na 1,313, kar močno vpliva na padec obrestnih prihodkov.«

Ali je med vlagatelji po znižanju vrednosti delnic in enot vzajemnih skladov poraslo zanimanje za depozite oz. bolj varne oblike varčevanja?

»Natanko tako! Že ob prvih napovedih padca borznih tečajev je prišlo do selitve sredstev v banke in hranilnice. To kažejo tudi nadpovprečni odstotki v naši hranilnici. Kratkoročni depoziti so v primerjavi s koncem leta 2008 porasli za 9 odstotkov (pri prebivalstvu za 12 odstotkov), dolgoročne vloge pa za 36 odstotkov (pri prebivalstvu za 48 odstotkov). Prvi so se z borznih trgov umikali ljudje, ki so denar naložili na te trge predvsem zaradi visokih donosov, niso pa imeli preteklih izkušenj in niso bili pripravljeni čakati ali dodatno tvegati.«

Med bankami oz. hranilnicami so glede obrestnih mer pri depozitih kar precejšnje razlike. Zakaj?

»Depozitne obrestne mere večine bank in hranilnic so se zadnje tri mesece zniževale, še vedno pa so med njimi precejšnje razlike. Nič nenavadnega torej ni, da so v hranilnici obresti dvakrat višje kot v drugi banki, pri dolgoročnejših vezavah je razpon med dvema in štirimi odstotki. Za tako velike razlike je več razlogov: različen dostop do finančnih virov, različna cena teh virov, politika hiše do spodbujanja varčevanja … V hranilnici smo že tradicionalno zavezani svojemu osnovnemu poslanstvu, to je zbiranju vlog občanov, zato imamo na tem področju boljše pogoje kot v bankah.«

Kakšno gibanje obrestnih mer pričakujete v bližnji prihodnosti?

»Obrestne mere bodo še nekaj časa ostajale na nizkih ravneh, saj lahko pričakujemo, da Evropska centralna banka še ne bo tako kmalu spreminjala ključnih obrestnih mer. Sedanja razmeroma ugodna kratkoročna likvidnost na finančnih trgih kaže na to, da se bodo obrestne mere pri depozitih prebivalstva do konca leta postopoma še malo zniževale.«

Jamstvo za bančne vloge je zdaj neomejeno, z letom 2011 naj bi ga omejili na 50 tisoč evrov. Ali to lahko vpliva na selitev vlog oz. večjo razpršenost?

»Da se bo jamstvo v letu 2011 povečalo z 22 na 50 tisoč evrov, pomeni, da bo večina naših varčevalcev imela za svoje vloge polno jamstvo, kar je pomembno predvsem zato, da ne bo prihajalo do prelivanja sredstev v tujino. Že sedaj so vloge razpršene po bankah in hranilnicah, kar ni nekaj negativnega. Zaupanje med komitentom in finančno ustanovo je zelo pomembno, saj je od tega odvisno, ali se bo sodelovanje sploh začelo in tudi razvijalo. Prepričan sem, da si noben bančnik ne želi komitentov, ki bi se pri njem bali za svoje prihranke.«

Ste tudi v Hranilnici Lon v krizi občutili posojilni krč?

»Finančna kriza je ob začetku povzročila nezaupanje na medbančnem trgu in zvišanje referenčnih obrestnih mer. Čeprav so po posegu centralnih bank obrestne mere na medbančnem trgu padle, je posojilni krč še vedno močno čutiti. Hranilnica ni bila neposredno odvisna od drugih oz. tujih finančnih virov, zato posledice niso tako močne. Že v preteklosti smo veliko napora in sredstev vlagali v samostojno zbiranje sredstev, zato smo vseskozi visoko likvidni in neto upnik na trgu denarja.«

Kaj je po vašem mnenju razlog, da banke slabo izkoriščajo jamstveno kvoto pri posojilih za podjetja?

»Obstaja več razlag, zakaj shema ni zaživela takoj in v obsegu, kot ga je pričakovala država. Ker je to nov produkt, je za uveljavitev potreben določen čas. Tudi sama shema ima kar nekaj omejitev, saj jo banke uporabljajo predvsem za posojilojemalce v višjih bonitetnih razredih. Na uspeh sheme vpliva tudi to, da so še vedno odprta vprašanja glede kreditiranja ne tako dobrih podjetij, oblikovanja dodatnih rezervacij, nezaupanja ter stroškov."

Bo jamstvena shema za občane spodbudila mlade družine, zaposlene za določen čas in brezposelne k najemanju posojil?

»Zanimanje za tovrstna posojila se je začelo že od prve objave informacije o jamstveni shemi za občane. Bančniki smo glede izvajanje sheme v praksi v zadnjih tednih razrešili nekaj odprtih vprašanj, žal pa ne vseh. V teh dneh pričakujemo poziv k prvi avkciji. Upam, da bo učinek boljši kot pri jamstveni shemi za podjetja, saj država pri teh posojilih jamči 50-odstotno, pri kreditih za brezposelne pa celo 100-odstotno. Ob tem naj poudarim, da bodo posojilojemalci kredit morali odplačati, le v primeru neplačila bo dolg v višini jamstva izterjala država.«

Koliko se je v krizi spremenila posojilna politika? Ste pri odobravanju posojil še previdnejši, zahtevate kakovostnejše zavarovanje posojil …?

»Kriza je prinesla spremembe tudi v posojilni politiki: na eni strani bolj preudarno določanje politike obrestnih mer, po drugi plati še natančnejše spremljanje posojilojemalcev, predvsem pa obvladovanje tveganj. Pri odobravanju kreditov prebivalstvu obravnavamo posojilojemalce enako kot pred krizo, vendar pa je med njimi več takih, ki so v finančnih težavah. Z individualno obravnavo v večini primerov najdemo rešitve. Pri podjetjih in podjetnikih več časa namenimo analizi poslovanja ter možnih vplivov na poslovanje, pri tem pa je iluzorno pričakovati, da bi bilo kakšno podjetje povsem brez težav. Že v preteklosti smo bili pri odobravanju tovrstnih posojil bolj konzervativni, zato nam je danes lažje. Če prisluhneš komitentu, skupaj prav gotovo najdeš rešitev. Lahko je to reprogramiranje dolga, dodatno zavarovanje ali pomoč pri premagovanju dolgih plačilnih rokov.«

Kako ravnate v primerih, če posojilojemalec iz objektivnih razlogov ne more (redno) odplačevati obrokov?

»Posojilojemalcu nikoli ne zapremo vrat, ampak skupaj z njim poiščemo rešitve. Popolnih rešitev ni, pripravljenost na reševanje problema pa je že pol poti. Ob izgubi službe, ki je v zadnjih mesecih najpogostejši vzrok za težave pri odplačevanju posojila, najprej posojilojemalcu ponudimo nekajmesečni moratorij oz. mu s podaljšanjem dobe odplačevanja kredita zmanjšamo njegovo mesečno obveznost. Roko na srce: vedno jim žal ne moremo pomagati.«

Ste tudi v Hranilnici Lon, podobno kot v drugih bankah in hranilnicah, zaradi slabih posojil povečali rezervacije in oslabitve?

»Politika slabitev in rezervacij temelji predvsem na oceni preteklih večletnih izkušenj, vendar žal tudi najbolj črni scenariji in stres testi niso napovedovali tako globoke krize. Hranilnica glede na dokaj majhen delež poslovanja s pravnimi osebami v svojem portfelju nima večjih naložb, ki bi zahtevale dodatne slabitve. Večino dodatnih slabitev smo realizirali lani, letos pa jih povečujemo predvsem pri podjetjih iz gospodarskih panog, ki so že v težavah oz. jih predvidevamo v prihodnosti.«

Je kriza vplivala na uresničevanje načrtov hranilnice, tudi na načrte o širjenju poslovne mreže?

»Kot prva hranilnica v zasebni lasti smo v vseh letih poslovanja že doslej skrbno pretehtali vse svoje odločitve, zato nam v krizi ni tako težko, saj smo vajeni racionalnega poslovanja in optimalnih odločitev. Prav zaradi tega smo obstali in smo še naprej uspešni. Načrtujemo nove produkte, nekaj smo jih realizirali in jih še bomo v tem letu. Tudi vzpostavitev nove, enajste poslovne enote poteka po načrtih, le da z nekajmesečnim zamikom. Še naprej smo zvesti naši viziji, da vsaki dve leti odpremo novo enoto, saj so poslovalnice srce naše strategije, prek katerih vzpostavljamo zaupanje do komitentov in jim nudimo bančne storitve.«