Razmislek o obveznem članstvu v obrtni zbornici

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 17. september 2009 / 06:00

V obrtnih zbornicah se ne bojijo ukinitve obveznega članstva, vendar menijo, da bi s tem slovensko (malo) gospodarstvo utrpelo veliko škodo.

Kranj – Minister Matej Lahovnik je v začetku meseca povedal, da delo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (in območnih zbornic) ocenjuje kot dobro, in se hkrati spraševal o smiselnosti obveznega članstva v vseh zbornicah. »Zaradi dobrega dela bi tisti, ki jim zbornica koristi, v njej tudi ostali, drugi pa se vanjo ne bi vključevali,« pojasnjujejo na ministrstvu, kjer bodo možnost ukinitve obveznega članstva še proučili.

Dušan Krajnik, pomočnik generalnega sekretarja na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pravi, da vsaka vlada prevetri tovrstna vprašanja: »Gre za raznorazne pritiske in želje nekaterih, ki jih močna zbornica moti. Morda so vladne stranke v koalicijski sporazum zapisale, da bodo odpravile obvezno članstvo v obrtni, kmetijski, zdravniški, notarski in še kakšni zbornici. Tega ne vem, sem pa mnenja, da mora imeti država primernega sogovornika z najmanjšim segmentom slovenskega gospodarstva, trenutno z našimi 52 tisoč člani, ki sami proti državi ne morejo doseči veliko.«

»Takšnih idej ne podpiram. Prav bi bilo, da bi vsakdo izbral svojo zbornico, vendar bi morali prej ukiniti obvezno članstvo v vseh,« meni Milan Hafner, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka. »Takšnih pobud smo že navajeni,« najprej pove Daniela Žagar, sekretarka Območne obrtno-podjetniške zbornice Kranj in nadaljuje: »Vladi tega niti ne morem zameriti, saj gredo trendi v zmanjševanje prispevkov in dajatev, vendar tako oni kot vlada premalo vedo, kaj vse mi ponujamo.« Mali podjetnik namreč potrebuje več zaščite kot veliko podjetje, saj si ne more privoščiti pravnih, marketinških ali izobraževalnih služb. Povezani mali obrtniki pa so lahko vedno enakovredni in močna opozicija vladi.

Povprečna članarina znaša približno 23 evrov, saj obrtniki plačujejo od deset do petdeset evrov. Predsednik vlade Borut Pahor je ob odprtju letošnjega Mednarodnega obrtnega sejma v Celju izpostavil, da država potrebuje partnerja, kot je OZS. Tudi zato je Dušan Krajnik prepričan, da bi bila slabitev njene pozicije kratkovidna poteza: »Že sedaj dosežemo skoraj polovico prihodkov na trgu, zato propadli ne bi, pa vendar bi predvsem mali obrtniki, ki danes morda menijo, da nas ne potrebujejo, kmalu občutili pomanjkanje močnega glasu v dialogu z vlado.«

Mali obrtniki, samozaposleni težko spremljajo vse spremembe zakonodaje in druge novosti, meni Hafner: »Če ne bo nihče zanje tega spremljal, bodo izgubljeni, manj informirani in ne le, da bo okrnjen njihov razvoj, možno je celo, da jih bo moralo več zapreti svojo dejavnost.« Zakon nalaga, da morajo člani plačevati članarino, vendar se kar veliko članov plačilu izmika, čeprav za najmanjše znaša zgolj deset evrov. »Tudi v času krize nam gre povezanim bolje. Brez tega ne bi dosegli tolikšnega števila blažilnih (antirecesijskih) ukrepov, ki so v večji meri povezani s področjem davkov. Tako bodo prihodnje leto začele veljati spremembe pri plačilnih rokih in plačani realizaciji za mala podjetja,« pojasnjuje Žagarjeva.

»Nekateri storitve zbornice izkoriščajo v pravi meri, večina pa sploh ne ve, kaj ponujamo. To je žalostno. Naši aktivni člani vedo, da za plačano članarino dobijo nazaj več,« razloži Milan Hafner. V kranjski zbornici se prostovoljnega članstva sicer ne bojijo, saj so ga poznali že pod vladavino predsednika Vitomirja Grosa, in znajo preživeti tudi na trgu. Takrat jim je ostala zgolj dobra tretjina članov, ki pa danes plačujejo bistveno manj, še posebej v primerjavi z drugimi prispevki. Daniela Žagar pove primer, da mora lastnik male kavarne za avtorske pravice plačevati osemdeset evrov na mesec, za članarino zbornici odšteje tretjino toliko. »Nismo birokrati, ampak pomagamo našim članom. Žalostno je, da se danes tega bolj zavedo tisti, ki pridejo k nam odpret svoje podjetje in jih zasujemo z informacijami, dolgoletni obrtniki pa našega dela ne poznajo in morda celo pozdravljajo ukinitev obveznega članstva,« še pravi sekretarka.