Kolobarjenje omili težave

Koruzni hrošč je navzoč tudi na Gorenjskem, letos so na desetih kontrolnih lokacijah ujeli v feromonske vabe 86 hroščev, lani vsega devet. Kmetijska svetovalna služba priporoča pridelovalcem kolobarjenje.

Žabnica – Gorenjska kmetijska svetovalna služba je v torek pripravila na njivi Tomaža Šifrerja na žabniškem polju ogled poskusnega nasada s 24 različnimi koruznimi hibridi iz šestih semenarskih hiš, hkrati je kmete seznanila tudi s pojavom koruznega hrošča, z zahtevami pravilnika o zatiranju hrošča in s postopki siliranja koruze. Kot je dejala Špela Modic iz Kmetijskega inštituta Slovenije, se je koruzni hrošč razširil po vsej Sloveniji, navzoč je tudi na Gorenjskem. Lani so s feromonskimi vabami na desetih lokacijah ujeli na treh lokacijah - Voklo, Žabnica in Moste pri Komendi skupno devet koruznih hroščev. Tudi letos spremljajo pojav hrošča na desetih lokacijah, skupno so jih ujeli 86 na devetih lokacijah - Spodnji in Zgornji Brnik, Voklo, Naklo, Duplje, Podbrezje, Virmaše, Žabnica in Sorško polje, nobenega pa v Seničnem. Največ so jih ujeli na Sorškem polju, v okolici Brnika in v Naklem, največji nalet je bil zadnji teden julija in prvi teden avgusta. Za primerjavo dodajmo, da so na nekaterih lokacijah v Prekmurju letos v enem tednu ujeli čez štiristo hroščev.

Kot je dejala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v KGZ Kranj, je na Gorenjskem blizu sedem tisoč hektarjev njiv, od tega jih od 50 do 55 odstotkov zaseda koruza. Tako velik povprečni delež koruze v kolobarju sicer ni problematičen, problem se pojavlja na večjih govedorejskih kmetijah, kjer ta delež presega 80 odstotkov in že ne morejo več izpolnjevati zahtev za preprečevanje širjenja koruznega hrošča. Pravilnik o kriterijih zadrževanja koruznega hrošča še vedno predpisuje kolobarjenje, vendar pa marca letos spremenjene določbe omogočajo ob izpolnjevanju določenih pogojev pridelavo koruze tudi več let zapored na isti njivi. Pogoj je uporaba semena, kemično obdelanega z insekticidom proti ličinkam koruznega hrošča, spremljanje škod po koruznem hrošču in kemično zatiranje odraslih hroščev. »Z boleznimi pri koruzi zaenkrat še nimamo prevelikih težav. Za zatiranje plevelov je na trgu dobra ponudba herbicidov, vendar se lahko kaj kmalu pojavijo problemi, saj nam bodo klimatske spremembe, predvsem ogrevanje, prinesle tudi nove vrste plevelov, ki so lahko zelo agresivne. Nekatere že imamo, med njimi so znane japonska dresen, ambrozija, različne vrste prosa in ščiri,« je dejala Kalanova in poudarila, da imajo pridelovalci zadnja leta največ problemov s škodljivci, kot so strune, sovke, ličinke koruznega hrošča in vrane, v času odraščanja in zorenja koruze pa se vse več pojavlja tudi koruzna vešča. Razlog za težave s škodljivci je tudi v primerjavi s konkurenčnimi evropskimi državami bistveno manjša izbira dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev.

Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v KGZ Kranj, je dejal, da je koruza na marsikateri gorenjski kmetiji osnovna voluminozna krma, ki je v krmnem obroku prek vsega leta, zato je zelo pomembno, da je silaža kakovostna in da se tudi poleti ne kvari. V svetu se zadnje čase glede siliranja koruze ukvarjajo z vprašanjem, kako bi povečali delež škroba ter prebavljivost koruznega stebla in listov.