Slabo prezračevanje v predoru

V Darsu priznavajo, da bo treba v osemnajst let starem predoru Karavanke izboljšati ventilacijski sistem, ker sedanji ne zadošča najnovejšim predpisom.

Karavanke – Prejšnji teden so v cestnem predoru Karavanke izvedli redni dveletni test požarne zaščite oziroma t. i. dimni test, ki je po navedbah nekaterih prisotnih pokazal, da je prezračevanje v najdaljšem slovenskem enocevnem predoru naravnost katastrofalno. »Te navedbe ne držijo oziroma so najmanj pretirane. Res pa je, da gre za predor iz leta 1991 in da so potrebne izboljšave,« odgovarja Marjan Koler iz službe za komuniciranje pri Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), ki upravlja slovenski del karavanškega predora. Dars je požarni preizkus izvedel skupaj z avstrijskim upravljavcem predora, avtocestno družbo Asfinag, in sicer približno na polovici predorske cevi, pri tem pa so se ravnali tudi po »napotilih« z reševalne vaje enot zaščite in reševanja, ki je bila sredi maja v predoru Karavanke. Mimogrede, analiza omenjene vaje javnosti še ni predstavljena, čeprav bi morala biti narejena v mesecu dni. Kot je pojasnil Koler, bodo rezultati dimnega testa, ki ga je opravilo avstrijsko podjetje Lachner & Partner, znani predvidoma v tednu ali dveh.

Dars trenutno sploh ne more podati neodvisne strokovne ocene o varnostnih razmerah v karavanškem predoru, ki so po mnenju nekaterih poznavalcev zelo slabe. Analiza tveganja v predoru, ki jo zahteva evropska direktiva in bo pokazala, kateri dodatni ukrepi so potrebni za zagotovitev potrebne požarne varnosti v predoru, namreč še ni končana. »Dotlej lahko zgolj ugotovimo, da gre za predor, ki je v obratovanju že osemnajst let, da je bil zgrajen na podlagi tedaj veljavnih predpisov in aktualnega stanja tehnike, ves čas pa je primerno vzdrževan in nadzorovan s strani pristojnih organov. Predor po oceni ni med najslabšimi, saj dobiva oceno dobro, torej je varnost več kot zadostna. Največ negativnih točk prinaša dejstvo, da je predor enoceven, brez rova za pobeg,« pripominjajo na Darsu. Priznavajo pa, da sistem prezračevanja ne ustreza več novim predpisom in smernicam Slovenije in Avstrije. Upravljavca predora sta zato doslej poskrbela za dodatno tesnjenje prezračevalnih kanalov nad voziščema, v postopku je načrtovanje zamenjave portalnih sesalnih ventilatorjev, obe državi pa usklajujeta tudi dolgoročne ukrepe gradnje rova za pobeg in v končni fazi gradnjo druge cevi. »V zadnjih študijah so ocenjeni stroški gradnje rova za pobeg in nadgradnja prezračevanja približno šestdeset milijonov evrov,« je pojasnil Koler.

Strokovnjak za požarno varnost v predorih Andrej Čufer z Zgoše opozarja, da je obstoječa ventilacija povsem zgrešena, ker da samo razvleče dim po celotnem predoru. Po njegovem je reverzibilna ventilacija najbolj varna, najhitrejša in najcenejša rešitev za učinkovito prezračevanje karavanškega predora, ki naj bi Slovenijo stala le približno 7,5 milijona evrov. »Ob požaru bi bilo zadimljenih samo sto metrov, pobeg bi bil prost v obe smeri po popolnoma čistem zraku. Omogočila bi tudi bistveno hitrejši dostop gasilcev do kraja požara,« razmišlja Čufer, za katerega je gradnja druge cevi nesmiselna, tudi zaradi visokih stroškov in premalo gostega prometa. Na Darsu so s Čuferjevim predlogom sicer seznanjeni, a pojasnjujejo, da na podlagi sklepa meddržavne komisije za nadgraditev prezračevanja karavanškega predora na graški univerzi že izdelujejo ustrezno študijo, ki bo služila za pripravo projekta nadgradnje ventilacijskega sistema.