Spomin na pisatelja

Bevkov vrh (1051 m) - Hrib, ki ime nosi po pisatelju Francetu Bevku, čeprav je njegova rojstna Zakojca precej oddaljena. Razglednik, kjer nam pogovor z domačini da slutiti, da smo vse bližje Primorski.

"Niže ležijo sadovnjaki in polja. Njive so ponekod tako strme, da bi se vol in orač skotalila v dolino, če bi se le malo neprevidno prestopila. V sadovnjaku cepne na tla zrelo jabolko, se strklja navzdol in že ga zajame hudournik ter ga ponudi postopaču, ko ga prinese v dolino," je slikovito opisal naravo France Bevk v eni od svojih knjig. Kuceljčki in hribčki med Gorenjo vasjo in Cerknim navdajo planinca z lepoto in notranjo spokojnostjo. Mir in tišina, ki zna v teh krajih biti zelo glasna, ter lep razgled po bližnji in daljni okolici, so zadosten razlog, da se semkaj vedno rada vračam. Peš ali pa s kolesom. Ena takih čudovitih travnatih vzpetin je Bevkov vrh. Tukaj se vam bodo pred očmi prikazale podobe iz knjig Franceta Bevka.

Izhodišče vzpona je Sovodenj, kraj med Gorenjo vasjo in Cerknim. Parkirate sredi kraja, kjer tudi opazite prvi smerokaz; levo Bevkov vrh, desno Ermanovec. Krenete levo mimo Zadružnega doma, na koncu katerega zavijete desno in takoj levo, strmo v asfaltiran klanec. To je tudi najstrmejši del vzpona. Asfaltirani klanec se kar vleče in kmalu boste na makadamu, ki vas bo pripeljal do kmetije. Greste mimo; ob natančnem opazovanju okolice boste videli na levi strani še eno novo hišo. Makadamska pot v levem ovinku zavije proti omenjeni hiši, vi pa nadaljujete kar naravnost po gozdnem kolovozu, ki je malenkost ožji in za spoznanje bolj kamnit. Na levi strani imate gorski travnik z osamljenimi drevesi; kolovoz poteka po robu gozda. Greste čez dvorišče kmetije Na Rupah. Z leve strani pride asfaltirana cesta iz Laniš. Vi nadaljujete desno in na razcepu je smerokaz. Obe poti greste na Bevkov vrh, le da gre ena po grebenu, druga po Slovenski planinski poti. Predlagam vam, da greste levo, po SPP-ju. Čaka vas približno 200 m asfalta, pri kmetiji Lisjak, pa se odcepi idiličen kolovoz. Domačini so ob kolovozu uredili korito, v katerega teče voda. Uf, kako prija v vročih dneh! Pot se zložno vzpenja v ovinkih po širnih travnikih. Naslednja je kmetija Mrzlikar. Greste mimo kmetije, čez dvorišče in nadaljujete desno. V tem delu se pot celo rahlo spusti, a vi nadaljujete kar po cesti. Kmalu boste na razcepu poti zagledali smerokaz proti Sivki. Vi krenete po desni, strmo v klanec. Nad seboj vidite kmetijo Pleč in po vsej verjetnosti boste tudi zaslišali pasji lajež. Nadaljujete proti kmetiji, tik pred njo pa desno zavije markirana pot, mimo mogočnega kozolca. Nadaljujete v smeri visokonapetostnega daljnovoda. Trenutno je trava precej visoka, zato se resnično držite shojene poti in ne povzročajte škode gorskim kmetom. Hodite po travniku proti stebru daljnovoda, kjer je naslednja markacija. Pot postane rahlo bolj zaraščena. V teh majskih dneh boste že od daleč zavohali divji česen – čemaž, ki ga je resnično ogromno. Nekajkrat boste prečili ogrado za živino. Ko boste prišli skozi gozd, se vam bo razgled odprl na idrijsko stran. Moram priznati, da sem se ob hoji spraševala, kje je vendar vrh. Kmalu boste pred seboj zagledali še eno kmetijo, Slabe. Markacije vas bodo usmerile na makadamski kolovoz, ki ga prečite in se po gozdni stezi povzpnete do kmetije, kjer se je tisto jutro paslo mlado govedo. Na poslopju je markacija s pripisom žig pri kapelici. Lahko se povzpnete po travniku, a bi naredili nekaj škode, zato ob poslopju zavijte desno, da se priključite shojeni poti, ki vas bo pripeljala do kapelice, kjer je žig Slovenske planinske poti. Ampak, kje za vraga je vrh? Privoščite si počitek in uživajte v razgledu. S klopce ob kapelici se vam odpre razgled od Blegoša, Ratitovca, Porezna, do Spodnje bohinjskih gora. Če je ozračje čisto, se vidi tudi Kanin in nekaj gora nad Sočo.

Od kapelice se vrnete po travniku nazaj do smerokaza na levi strani ob gozdu, kjer piše Bevkov vrh in Sovodenj. Travniški kolovoz vas bo pripeljal do gozda, kjer steza zavije na greben in glej ga zlomka, vrh. Bevkov vrh je skrit v gozdu, tako kot vrh Ermanovca. Betonski steber vam da to vedeti. Sledi spust po grebenu, ki je občasno kar precej strm. Po prečkanju prve ceste, se spustite še po travniku, kjer ponovno pridete na kolovoz, ki vas pripelje vse do kmetije Lisjak v Lanišah. Spust je torej potekal po grebenski poti. Naslednjič, zdaj ko ne bom več iskala žiga, bom tudi vzpon raje opravila po grebenski poti, ker je precej krajša, pa še občutek daje, da greš v hrib, saj je občasno luštno strma; markirana Slovenska planinska pot pa je zgolj idiličen, zložen sprehod.

Nadmorska višina: 1051 m

Višinska razlika: 450 m

Trajanje: 3 ure

Zahtevnost: 1 zvezdica