"Prešernova hiša je največji spomenik slovenskega naroda," meni ravnateljica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Toman. (Foto: Kaja Pogačar)

V Vrbi muzej že sedem desetletij

Minuli četrtek je minilo sedemdeset let od razglasitve Prešernove rojstne hiše v spominski muzej.

Vrba – »Prešernova hiša je največji spomenik slovenskega naroda. Veličina Prešerna je tudi v tem, da nam kaže pot, ljubezen do našega maternega jezika, brez katerega bi bil slovenski narod brez srca,« je ravnateljica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Toman uvodoma poudarila na četrtkovi slovesnosti ob 70-letnici razglasitve Prešernove rojstne hiše za spominski muzej.

Rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi so odkupili in uredili v spominski muzej na pobudo njegovega sorodnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Ker so bili stroški previsoki za banovino, je hišo odkupila šolska mladina (vsak naj bi prispeval po en dinar), ki je skupaj zbrala tri četrtine zneska oz. preko 150 tisoč dinarjev, hiša pa je tako postala last slovenskega naroda. Muzej so odprli 21. maja 1939, česar se še dobro spominja domačin Stanko Čop, ki je bil tedaj trinajstletni dijak realne gimnazije v Kranju. Ta je za odkup Prešernove hiše prispevala približno 3,5 dinarja na učenca. »Na odprtju je bilo veliko ljudi, žal pa je bilo slabo vreme. Stali smo pod dežniki, govorniki so pa govorili z vrha stopnic,« se spominja Čop.

»Lahko smo veseli, da je imel slovenski narod toliko zavesti o pomenu Prešerna in da so skrb za njegovo dediščino prevzeli ljudje, ki so se zavedali pomena poezije in poslanstva in misli, ki so jih sporočali njegovi verzi,« je dejala slavnostna govornica Alenka Kovšca, sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport. Prešeren ji, kot pravi, pomeni mnogo več kot le pesnik: »Bil je velik, z njim smo veliki tudi mi. Popeljal nas je v Evropo, tudi v zakladnico razvoja literarnih oblik je prispeval svojo izvirnost, kultura in umetnost pa sta tudi po njegovi zaslugi postala konstitutivna elementa slovenskega naroda.«

V občini se po besedah žirovniškega župana Leopolda Pogačarja trudijo, da bi prostoru, kjer stoji Prešernova rojstna hiša, dali večjo veljavo, predvsem pa vsebino in spremljajoče dejavnosti. Povedal je še, da so pred kratkim s predstavniki ministrstva za kulturo, ministrstva za kmetijstvo in zavoda za varstvo kulturne dediščine dosegli velik napredek pri umeščanju obvoznice mimo Vrbe v prostor.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / sreda, 19. maj 2010 / 07:00

Džafestovali boste kar trikrat

Džafestovski žur bo letos razveseljevala glasbena trilogija: Florence & The Machine, Gossip in bend presenečenja.

Objavljeno na isti dan


Jezersko / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 13:03

Gorski reševalci dobili vozila

Jezersko – Na Jezerskem so slovenski gorski reševalci prevzeli tri popolnoma nova vozila Dacia Duster v enoletno brezplačno uporabo. Dve sta pretežno namenjeni delovanju gorskih reševalnih služb Je...

Škofja Loka / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 13:03

V Savudriji že enaindvajsetič

Škofja Loka – V Savudriji ravnokar že enaindvajsetič poteka tabor, ki ga organizira Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka. Vsako leto ga organizirajo prek Gasilske zveze Škofja Loka, namenjen...

Kronika / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 13:02

V jezeru našli granati in bombo

Bled – Minuli teden sta pripadnika Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi gorenjske in ljubljanske regije iz blejskega jezera odstranila dve topovski granati in ročno bomb...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 13:01

Nacionalna raziskava o ugledu delodajalca

Kranj – Letos slovenski zaposlitveni portal Mojedelo.com v periodični raziskavi že petič od leta 2007 preverja, kdo ima med Slovenci najuglednejšo blagovno znamko zaposlovalca. Julija so namreč zač...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 12:47

Krompirja pojemo vedno manj

Letina krompirja bo dobra, ne pa rekordna, saj je bilo padavin to poletje premalo. Pri koncu je tudi žetev žit, ki so letos prav tako dala povprečen pridelek.