Za posel ključni osebni stiki

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / torek, 26. maj 2009 / 06:00

Janez Bohorič, predsednik uprave družbe Sava, d. d., je od decembra 2007 častni konzul republike Makedonije v Sloveniji. V tej vlogi je bil tudi gostitelj srečanja makedonskega predsednika Gjorgeja Ivanova z gospodarstveniki in Makedonci, ki živijo v Sloveniji.

Kakšne so naloge častnega konzula?

»Države so začele ustanavljati konzulate v primerih, ko v posameznih državah niso imele ambasad. Nekomu, ki je tam živel, so zaupali vlogo, da je zastopal državo in opravljal tudi konzularne naloge. Kasneje je to postala častna funkcija in države imajo sedaj častne konzulate, tudi če imajo ambasade, saj jim častni konzuli kot poznavalci domačih razmer lahko veliko pomagajo. V tem smislu je nastal tudi častni konzulat republike Makedonije v Sloveniji. Kot častni konzul dobro sodelujem z makedonsko ambasado in skupaj z ambasadorjem Samoilom Filipovskim veliko stvari delam v korist razvoja dobrih odnosov med državama.«

Kako ste postali častni konzul republike Makedonije?

»To je dolga zgodba, povezana z lionizmom. V letu 1995 sem namreč skupaj s člani lions klubov v Sloveniji pomagal realizirati pobudo za ustanovitev prvega lions kluba v Makedoniji. Ta je leta 1996 nastal v Skopju in tako smo slovenski lionsi botri pomagali pripeljati Makedonijo med lionistične države sveta. Ko sem bil kot guverner distrikta leta 1997 na konvenciji v Montrealu, je na njej med drugimi že vihrala tudi makedonska zastava. Slovenski lionsi smo hkrati z Makedonijo med lionistične države pripeljali tudi Bosno in Hercegovino, kjer razvoj lionizma dobro poteka, v Makedoniji pa se je naravnost razcvetel. Danes ima Makedonija že 30 lions klubov in velja za najhitreje rastočo lionistično državo na svetu. Pri tem sem imel nekaj skromnih zaslug, večkrat na leto sem potoval v Makedonijo (v desetih letih sem bil tam zanesljivo stokrat), vedno sem bil na razpolago, ljudje me tam zelo dobro poznajo. To je med njimi rodilo zamisel, da bi bil nemara jaz koristen častni konzul republike Makedonije. Dali so pobudo makedonski vladi, ta jo je sprejela, prek njihovega zunanjega ministrstva so jo posredovali našemu, pri nas pa ne zunanje ministrstvo ne prejšnja vlada nista imela nič proti ustanovitvi častnega konzulata. Kaj imam od tega: predvsem veselje in delo. Že dejstvo, da je to častna funkcija, pomeni, da tu ne gre za pokrivanje nobenih stroškov. Kar počnem, počnem na svoj račun in v okviru svojih možnosti, sem pa na razpolago za določene informacije, ki jih kot častni konzul posredujem naprej. Pride veliko pisem, odpirajo se problemi, pri katerih pomagam po svojih močeh, kjer pa ne morem, prosim za pomoč ambasado. Častni konzulat je tu zato, da imajo ljudje bolj pri roki točko, kjer rešujejo svoje probleme, povezane z državljanskimi pravicami in obveznostmi, iščejo pojasnila in pomoč. Človek, ki pozna veliko ljudi, nemara lažje zavrti telefon in pridobi informacijo ali mnenje in napoti nekoga na pravi naslov.«

Kot gospodarstvenik imate močan vpliv, kar se je pokazalo tudi ob obisku makedonskega predsednika. Ste tudi pri vzpostavitvi gospodarskih stikov tako kot v lionizmu pomagali odpreti kaka vrata?

»Pri srečanju makedonskega predsednika z našimi gospodarstveniki sem imel lahko delo, saj sem moral samo vedeti, kateri gospodarstveniki že delajo z Makedonijo ali imajo interes sodelovati s to državo. Razmerje med našim izvozom v Makedonijo in našim uvozom iz te države je približno tri proti ena. Makedonija je zainteresirana, da bi se pojavila slovenska podjetja tam kot sovlagatelji in sodelovali pri razvoju njihovega gospodarstva. Tu so bili Gorenje, Mercator, Telekom, Iskratel, predstavnika gospodarske in obrtne zbornice, Sava … Ta podjetja že sodelujejo z Makedonijo in imajo še ambicije sodelovati tudi v prihodnje. Zelo dobro je, če se ljudje med seboj spoznajo. Predsednik je dal iniciativo, da se sreča z gospodarstveniki neposredno, kajti posle naposled delajo ljudje in človeški stik je ključen, da se vzbudi zaupanje, razume namen, ugotovijo obojestranski interesi in da se kaka ideja spremeni v projekt in v trajno sodelovanje.«

Kakšen vtis je na vas naredil nedavno izvoljeni makedonski predsednik?

»Moram reči, da je predsednik naredil name zelo velik vtis, je zelo izobražen, bister in moder mož, kar se je čutilo tudi iz njegovega nastopa. Vse te lastnosti bo potreboval kot predsednik Makedonije zaradi vseh zgodovinskih razlogov, ki še vedno ustvarjajo napetosti med Makedonijo in sosedami. Moder je tudi pri vzpostavljanju medsebojnega sožitja Makedoncev z albanskim prebivalstvom. Predsednik Ivanov je tudi eden velikih zagovornikov dobrega sodelovanja s Slovenijo in čim hitrejšega vstopa v Evropo in NATO, da se integrirajo v evropski prostor. Zanimivo je tudi njegovo razumevanje Evropske unije kot mirovnega projekta. Konflikti so vselej zaradi meja, ki ločujejo ljudi, Evropa brez meja pa bi pomenila tudi manj medsebojnih napetosti.«

Kako poslovno vaša družba sodeluje z Makedonijo?

»Sava je že od nekdaj dobro sodelovala z Makedonijo, kakor z vsemi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, kjer smo še danes najbolj poznani kot proizvajalci pnevmatik, čeprav to že dvanajst let nismo. Še vedno pa je prisotna naša blagovna znamka in še danes vsi Savo gledajo, kot so jo takrat, ko proizvodnja pnevmatik še ni bila v Goodyearovi, temveč v naši lasti. Veliko se tudi ni spremenilo, kakovost blagovne znamke je z novostmi še porasla. To, da Goodyear poleg svoje uporablja tudi blagovno znamko Save, koristi tudi naši družbi.«

Vas prepoznavajo tudi po vaših sedanjih dejavnostih, denimo turizmu?

»Na področju turizma smo se precej razgledovali po Makedoniji in ni veliko manjkalo, da bi kupili pomembno lokacijo ob Ohridskem jezeru, vendar Makedonija takrat še ni imela urejenih zemljiško-lastninskih razmerij. Tako se nismo spustili v tveganja in smo odložili te stvari za kasneje. Prepričan sem, da bo še prišel čas za take priložnosti. Smo pa že zelo daleč prišli na področju sodelovanja pri obnovljivih virih energije. V Makedoniji imamo podjetje ENSA Makedonija in prek njega razvijamo projekte, povezane z zamenjavo sedanjih fosilnih goriv s produkti iz lesne biomase. Razmišljamo tudi o možnostih za zgraditev malih hidroelektrarn. To so projekti za prihodnost in so v času gospodarske krize nekoliko zastali, vendar že sedaj razmišljamo za pozneje, ko se bodo gospodarski tokovi spet obrnili na bolje.«

Kakšen pomen sicer pripisujete obisku makedonskega predsednika Ivanova v Kranju?

»Predsednik Ivanov je imel v prostorih Save, kjer je tudi sedež častnega konzulata, dve srečanji, eno z gospodarstveniki in drugo z rojaki, ki živijo v Sloveniji. Obe sta bili polni simbolike za obe strani. V Sloveniji, tudi na Gorenjskem živi veliko Makedoncev. Med drugimi se je predsednik seznanil z Ilijo Dimitrijevskim, ki je prišel iz Makedonije in je v Sloveniji naredil kariero od mladega inženirja, ki je začel v Savi kot asistent v razvojni skupini umetnega usnja, in prišel do sedanjega položaja direktorja razvojno-tehnološkega inštituta, vmes je magistriral in doktoriral. Seznanili smo ga tudi z »Delavko Save« minulega leta Fidanko Velkovo, prav tako Makedonko. Srečal pa se je tudi s predsedniki makedonskih kulturnih društev, kar 45 njihovih predstavnikov je bilo navzočih na tem res množičnem srečanju. Tudi sam se večkrat udeležim kakega srečanja teh društev in njihovih prireditev, saj v neposrednem stiku ljudi najbolj začutiš in skupaj z njimi narediš kako dobro potezo. Tudi Kranj ima odlične odnose z Makedonijo, pobraten je z Bitolo, sodeluje s Kočani in ni še dolgo, kar je občina Kranj poklonila gasilcem iz Kočanov gasilski kombi, v Savi Tires pa sem prosil, da so ga »obuli« v nove gume. To so stvari, ki utrjujejo odnose med obema republikama. Konec tedna je bil ob konvenciji slovenskih lions klubov navzoč tudi guverner makedonskih lionsov Nebojša Davidovski (sicer direktor podjetja ENSA Makedonija), z guvernerjem slovenskih lionsov Borisom Žnidaričem pa sta podpisala pobratenje, če omenim le nekatere dejavnosti, ki utrjujejo prijateljske odnose.«