Slovenci smo radi na bolniški

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 25. maj 2009 / 06:00

Slovenija ima v povprečju na zaposlenega med državami Evropske unije največ dni odsotnosti iz zdravstvenih razlogov. Stroški delodajalcev in zavarovalnice zaradi zdravstvene odsotnosti (absentizma) so ocenjeni na 750 do 800 milijonov evrov. Vzrok za bolniško pa največkrat ni lenoba.

Slovenija sodi v skupino držav, ki je za zavarovance v bolniškem staležu ugodna, saj smo poleg Bolgarije edina država Evropske unije, kjer ni zakonske omejitve trajanja bolniškega staleža. »Omejitev trajanja odsotnosti po predpisih ne obstaja, obstaja pa obveznost napotitve na invalidsko komisijo, če odsotnost traja neprekinjeno eno leto,« je povedal Radomir Vučkovič, višji svetnik na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), na torkovi problemski konferenci z naslovom Zdravstveni absentizem v Sloveniji – začasna zadržanost od dela iz zdravstvenih razlogov, ki so jo organizirali Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ.

Mednarodne primerjave našo državo uvrščajo visoko tako po deležu odsotnih delavcev (leta 2007 smo bili z 28,1 odstotka med 31 državami na sedmem mestu) kot po številu povprečnega trajanja odsotnosti delavcev v staležu (leta 2007 smo bili s 30,8 dneva na delavca na tretjem mestu). In še en podatek: Slovenija ima v povprečju na zaposlenega med državami Evropske unije največ dni odsotnosti iz zdravstvenih razlogov, 8,6 dneva na leto na zaposlenega (4,6 dneva je evropsko povprečje), več jih ima le še kandidatka za vstop v EU Hrvaška.

»Skupni letni stroški delodajalcev in ZZZS zaradi zdravstvenega absentizma so ocenjeni na 750 do 800 milijonov evrov, od tega znašajo nadomestila plač v breme delodajalcev od 235 do 250 milijonov evrov, nadomestila plač v breme ZZZS od 185 do 200 milijonov evrov, izplačila delodajalcev za plače nadomestnim delavcem za čas odsotnosti delavcev z dela zaradi bolniškega staleža od 210 do 220 milijonov evrov, drugi posredni stroški, kamor sodijo tudi stroški zdravstvenih storitev in administrativno strokovnih nalog ZZZS, pa od 120 do 130 milijonov evrov,« je povedala Kristina Barič, vodja oddelka za davke pri Združenju delodajalcev Slovenije. Zdravstvena blagajna ima letos več kot 100 milijonov evrov primanjkljaja, po mnenju Baričeve bi ta primanjkljaj lahko zmanjšali: »Če bi število izgubljenih dni zaradi bolniških staležev zmanjšali za 10 odstotkov, bi prihranili 45 milijonov evrov. Če bi znižali še odstotek nadomestila plač za odsotnost od dela zaradi bolniške, bi bil skupaj prihranek lahko več kot 80 milijonov evrov.«

Nižja nadomestila za bolniške?

»V rešitev problema zdravstvenega absentizma je treba vključiti delavce, delodajalce, zdravnike, zdravstveno zavarovalnico in zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Delojemalci so marsikdaj slabo seznanjeni z oceno tveganja delovnega mesta, premalo so ozaveščeni ali pa jim izračuni kažejo, da se jim delo ne splača. Zdravniki hočemo biti všečni svojemu bolniku in mu želimo ustreči. Ambulante medicine dela, prometa in športa so se še posebej oddaljile od svojega primarnega namena. Delodajalci morajo več vlagati v področje varnosti pri delu in več delati na motivaciji zaposlenih. Še vedno je velik problem zaposlovanja invalidnih oseb,« je povedal dr. Janez Remškar, generalni direktor Direktorata za zdravstveno varstvo pri ministrstvu za zdravje.

Predstavniki delodajalcev predlagajo kar nekaj sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Če povzamem, želijo dobiti večji nadzor nad bolniškimi staleži preko zdravnikov ter strožje sankcioniranje kršitev bolniških in pa uvedbo časovne omejitve prejemanja nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. V povezavi s spremembami določb Zakona o delovnih razmerjih pa predlagajo skrajšanje števila dni odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, za katere izplačuje delodajalec nadomestilo plače v svoje breme do 20 delovnih dni (sedaj do 30 delovnih dni). Predlagajo tudi znižanje nadomestila plače za čas poškodbe zunaj dela iz 80 na 70 odstotkov. Novost bi bila uvedba t.i. čakalnih dni: po prvi varianti prvi dan bolniške brez nadomestila plače in po drugi varianti za prve tri dni bolniške 50-odstotno nadomestilo plače …

Primer dobre prakse: Poslovna skupina Sava

»V Poslovni skupini Sava se že vrsto let ukvarjamo s projektom bolniške odsotnosti. Dobro prakso smo iz dejavnosti Gumarstvo prenesli tudi v dejavnost Turizem. Bolniška odsotnost je organizacijski in stroškovni problem, odsotnost povzroča probleme z nadomeščanjem in posledično višje stroške, s plačilom nadomestila do 30 dni v breme družbe in dodatnih stroškov z najemom novih delavcev. S strani družbe je pomemben sistematičen pristop k zniževanju bolniške odsotnosti, skrb za preventivo in spremljanje, izboljševanje delovnih pogojev, skrb za varnost na delovnem mestu, organiziranje prehrane na delovnem mestu. S strani delavcev je pomembno upoštevanje varnostnih predpisov, skrb za zdravo življenje, telesno in primerno prehrano. Država mora poskrbeti, da se bo del prispevkov vračal v podjetja, ki skrbijo za preventivo in rekreacijo zaposlenih, zlasti pa tudi, da ni vsak strošek za delavca v te namene obravnavan kot boniteta delavcu,« je povedala Tatjana Lozar, direktorica Kompetenčnega centra Kadri, pravo in organizacija, Sava, d.d.

V Poslovni skupini Sava je bila v letu 2008 bolniška odsotnost 5,2-odstotna in je bila v primerjavi z letom 2007 nekoliko višja. »Zato smo v posameznih družbah že izvedli izobraževanja zaposlenih za izboljšanje komunikacije in usposabljanje vodij za razgovore z zaposlenimi. Menimo namreč, da je nujno treva vedeti, kaj pripomore k zmanjšanju bolniške odsotnosti. Izvajamo redne preventivne zdravniške preglede, v okviru projekta »Družini prijazno podjetje« skrbimo za rekreacijo, v okviru Dnevov odprtih vrat merimo krvni tlak, kostno gostoto in sladkor ter izvajamo predavanja o zdravem življenju, v posameznih enotah skrbijo za telovadbo na delovnem mestu, prisotnost na delovnem mestu tudi nagrajujemo ….,« je povedala Lozarjeva.

Janez Fabijan, direktor Kompetenčega centra Varstva Sava, d. d., je povedal: »Zaradi ergonomskih izboljšav na delovnih mestih se je v naši gumarski družbi zaradi kostno mišičnih obolenj bolniška izredno zmanjšala. Zadnja poklicna bolezen je bila prijavljena v letu 1995. Samo zadnjih nekaj let smo v ergonomske analize oziroma tehnične izboljšave vložili 4 milijone evrov. Uvedli smo ergonomski team z 32 člani, uvedli smo telovadbo, ena skupina na kranjski lokaciji to izvaja vsak dan 10 do 15 minut. Izdelali smo tudi priročnik S telesno dejavnostjo do boljšega zdravja. Varnost in zdravje pri delu sta vrednoti. To ni strošek, ampak dobra investicija v prihodnost.« Na podlagi vseh aktivnosti za zmanjšanje tveganja za nastanek kostno mišičnih obolenj je družba SavaTech skupaj s Kompetenčnim centrom Varstva v letu 2007 prejela nacionalno priznanje za dobro prakso, leta 2008 pa kot prva slovenska družba evropsko nagrado za dobro prakso na področju varnosti in zdravja pri delu.