Letališče, ki ga potniki ne vidijo

Ste med potovanjem z letalom že kdaj pomislili, kaj se dogaja z vašo prtljago, potem ko jo oddate pri prijavi na let? Vas je kdaj zanimalo, kaj se dogaja v ozadju potniškega terminala, kamor letalski potniki običajno ne smejo stopiti?

Odgovore na takšna in podobna vprašanje bodo največji radovedneži lahko poiskali to nedeljo, ko bo Aerodrom Ljubljana s poslovnimi partnerji še drugič v mesecu dni pripravil brezplačne vodene oglede letališča. Letališka družba je namreč med 19. aprilom in 17. majem pripravila mesec odprtih vrat. Za prvi in zadnji dan je pripravila tudi vodene oglede, za katere pa žal ne sprejemajo več prijav. Lahko pa ta konec tedna še zadnjič izkoristite druge ugodnosti, ki jih v mesecu odprtih vrat ponujajo na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. »Zanimanje za vodene oglede je tako veliko, da so bila vsa razpoložljiva mesta takoj zasedena. Prijavili so se tako redni letalski potniki in strokovnjaki za letalstvo kot tudi družine in tisti, ki jih je strah letenja,« je pojasnila Lea Jarc, strokovna sodelavka za razvoj človeških virov v Aerodromu Ljubljana.

Naše največje javno letališče ima zaradi centralne lege pomembno vlogo v transportnem sistemu države in v turistični industriji. Trenutno na njem deluje devet rednih prevoznikov in deset čarterskih prevoznikov. Na Brniku delujejo tudi trije tovorni prevozniki (DHL, UPS in TNT). Lani so našteli skoraj 48 tisoč premikov letal, sprejeli pa so 1,7 milijona potnikov. »Do leta 2015 naj bi število premikov letal naraslo na 57 tisoč, sprejeli pa naj bi 2,2 milijona potnikov, povečala se bo tudi količina pretovorjenega tovora. Naša najpomembnejša investicija v prihodnjih letih je nov terminal T-2 z zmogljivostjo 2,5 potnika na leto,« je razložila Jarčeva, ki nam je predstavila letališki utrip, kakršnega navadni potniki nimajo možnosti občutiti.

Za prtljago je dobro poskrbljeno

Po seznanitvi z osnovnimi postopki, ki jih mora opraviti vsak potnik na letališču, kot sta prijava na let in varnostni pregled, smo se odpravili v sortirnico prtljage, kjer na vsakem letališču preži nevarnost, da boste na potovanju ostali brez svoje prtljage. »Na ljubljanskem letališču se to zelo redko zgodi, le v 0,03 odstotka primerih,« pravi Klemen Denša, tehnolog prometa. In kadar se vendarle zgodi, kdo ga je tedaj polomil, smo vrtali naprej. »V tem primeru največkrat pride do napake na zbirnem traku, kjer prtljago sortirajo po destinacijah. Tam lahko prtljago odložijo na napačen voz,« je odgovoril naš prvi sogovornik. A še preden prtljaga prispe do »kritične točke«, gre skozi rentgenski pregled. Vsako sumljivo izločijo in jo še enkrat pregledajo. »Če rentgenolog tudi v drugo ne razloči dobro, kaj je shranjeno v kovčku, oziroma mu je njegova vsebina sumljiva, poiščemo potnika in kovček pregledamo v njegovi prisotnosti. »Pred vsakim vzletom letala opravimo tudi varnostno kontrolo, da so na letalu vsi potniki, ki so oddali prtljago. To se zgodi avtomatsko pri zadnji kontroli vozovnic ob vkrcanju potnikov na letalo. Če katerega potnika ni, ga najprej poskušamo najti na letališču, sicer pa njegovo prtljago izločimo,« je še pojasnil Denša. V sortirnici so sicer lansko leto pregledali in razvrstili 21 tisoč ton prtljage.

Za sumljivim blagom v prtljagi oprezajo tudi cariniki. Zvonko Perovšek, pomočnik vodje brniške izpostave Carinskega urada Ljubljana, pojasnjuje, da tukajšnji cariniki poleg del in nalog, ki temeljijo na carinski zakonodaji EU, opravljajo tudi naloge, ki ji jih narekujejo zakonodaje na drugih področjih. »Eno od področij je tudi spremljanje in izvajanje nadzora nad trgovino z osebki, ki pripadajo ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. Poleg odkrivanja in sankcioniranja teh kršitev se posvečamo tudi preventivi, saj s predavanji in sodelovanjem na razstavah ali drugih prireditvah osveščamo državljane, še posebej pa mlade, o tej problematiki. Z odkrivanjem ponaredkov raznega blaga, predvsem pa ponarejenih zdravil in sredstev, ki se zlorabljajo pri športu (doping), pa skrbimo za varstvo potrošnikov ter njihovo zdravje,« je povedal Perovšek.

Za površneže ni prostora

Najlepši razgled na vsakem letališču imajo kontrolorji, ti na Brniku sedijo na višini 24 metrov, ko pa bodo zgradili nov stolp, naj bi sedeli vsaj dvajset metrov višje. »Naša glavna naloga je skrb za hiter, predvsem pa varen zračni promet. Hkrati delata vsaj dva kontrolorja; izvršni kontrolor je ves čas v stiku s pilotom, njegov asistent pa ta čas komunicira z letališkimi službami. Delo je zaradi velike odgovornosti precej stresno, zato lahko brez odmora delamo največ tri ure skupaj,« je razložila Maša Sevčnikar, ena od 21 kontrolorjev na brniškem letališču.

Za natančen pregled vsakega letala pred vzletom in večja vzdrževanja letal skrbijo v Sektorju vzdrževanja letal Adrie Airways. Direktor sektorja Roman Lašič pojasnjuje, da opravljajo od najmanjših tranzitnih ali predpoletnih pregledov do baznih vzdrževanj, ko letala razstavijo na prafaktorje in natančno pregledajo prav vsak vijak, kabel ... Adria Airways svoje letalske tehnike (mehanike) sama izobražuje in usposablja, da se nekdo izšola v izkušenega mehanika, pa potrebuje pet do šest let. »Površni ljudje pri nas nimajo kaj iskati, saj so napake lahko zelo usodne,« je poudaril sogovornik.

Pripravljeni na posredovanje

Na brniškem letališču so seveda tudi gasilci, ki so po besedah vodje tehnično-gasilske službe Braneta Kanklja v pripravljenosti 24 ur na dan, vse dni v letu. »Naš operativni cilj je, da s prvim vozilom dosežemo katerikoli del manevrskih površin na letališču v dveh ali največ treh minutah po alarmu oz. obvestilu o nesreči. Enota razpolaga s šestimi gasilskimi vozili. Največje je deset let staro vozilo Rosenbauer Panther, ki lahko pelje 13.500 litrov vode, črpalka pa omogoča gašenje s kapaciteto 6.000 litrov vode na minuto,« je povedal Kankelj.

Na Brniku že 42. leto deluje tudi letalska policijska enota z 21 piloti in 14 tehniki letalci, ki imajo na voljo šest različnih helikopterjev. Pomočnik vodje oddelka pilotov Aleš Strgar je povedal, da so njihovi helikopterji večnamenski, raznovrstno pa je tudi delo enote. Ukvarjajo se tako z operativnimi policijskimi nalogami kot tudi humanitarnimi nalogami, imajo pa tudi svojo letalsko šolo. Med operativne naloge sodijo nadzori prometa in državne meje, iskanje pogrešanih oseb in pobeglih storilcev kaznivih dejanj, varovanje prireditev in dogodkov ter desantiranje pripadnikov specialne enote policije. Med humanitarne naloge pa spadajo prevozi za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, reševanje v gorah, prevozi pacientov med bolnišnicami, dojenčkov v inkubatorjih ipd. »V nujnih zadevah lahko po prejemu obvestila vzletimo v petih minutah. Najzahtevnejše za nas je reševanje v gorah z uporabo vitla, za kar imamo trenutno usposobljenih pet posadk,« nam je zaupal Strgar.