Vse več žrtev trgovine z ljudmi med mladostniki in otroki

Besedilo: Metja Stritmar
Kategorija: Zanimivosti / torek, 5. maj 2009 / 06:00

Osebe, s katerimi trgujejo trgovci z ljudmi, so v Sloveniji res najpogosteje prisiljene v prostitucijo, sicer pa so prodane tudi za prisilno delo (npr. v tekstilni industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, rudarstvu ...), beračenje, služabništvo, posvojitve otrok, lažne poroke ali pa so žrtve trgovcev, ki trgujejo s človeškimi organi, tkivom in krvjo.

Policija navaja, da sta bila leta 2007 obravnavana dva primera kaznivega dejanja tgovine z ljudmi, leta 2008 pa devet primerov, medtem ko je bil v letu 2005 obravnavan en primer. V letu 2008 je bilo obravnavanih 25 oseb kot žrtev in osem osumljencev. Od skupnega števila obravnavanih osumljencev (25) od leta 2005 jih je bilo 76 odstotkov slovenskih državljanov, od tega 18 oseb moškega spola in 7 oseb ženskega spola. Od skupnega števila obravnavanih žrtev (42) od leta 2005 so bile žrtve ženskega spola in tuje državljanke.

Iz Društva Ključ – Center za boj proti trgovanju zljudmi smo se o trgovini z ljudmi pogovarjali s Katjušo Popović.

Ameriško zunanje ministrstvo je junija 2008 objavilo letno poročilo o trgovini zljudmi po svetu, vkaterem je Slovenija uvrščena vskupino med 29 najuspešnejših držav. Ministrstvo za notranje zadeve je takrat dalo izjavo, da Slovenija tudi vpraksi spoštuje mednarodne standarde in norme. Vaš komentar?

"Slovenski sistem boja proti trgovini zljudmi je dobro postavljen. Medresorska delovna skupina deluje usklajeno, jasne so naloge in obveznosti članov in članic, v skupino so vključeni predstavniki in predstavnice pristojnih tako vladnih kot nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo stem področjem. Vpraksi pa se zatakne predvsem pri kazenskih zadevah, saj slovenskemu sodstvu primanjkuje sodne prakse in znanja stega področja."

Kdo so ljudje, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi in kdo so njihove žrtve? Koliko je odkritega v Sloveniji?

"Vsi, ki se na svojem delovnem področju srečujemo z žrtvami trgovine z ljudmi, imamo veliko potrebo, da bi izluščili nek profil potencialnih in dejanskih žrtev in tudi trgovcev z ljudmi, saj bi nam to na nek način olajšalo delo, ker bi vedeli, na katere skupine ljudi se osredotočiti, ko delujemo preventivno ali pa kurativno. Zgodilo se je že, da so nam isto vprašanje postavile tudi nekatere organizacije, s katerimi sodelujemo, vendar je bil edini odgovor, ki smo jim ga lahko ponudili, ta, da je žrtev trgovine z ljudmi ali trgovec z ljudmi lahko kdorkoli, da kalupa ni in ga tudi ne želimo ustvariti.

Osebe, s katerimi trgujejo trgovci z ljudmi, so v Sloveniji res najpogosteje prisiljene v prostitucijo, sicer pa so prodane tudi za prisilno delo (npr. v tekstilni industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, rudarstvu ...), beračenje, služabništvo, posvojitve otrok, lažne poroke ali pa so žrtve trgovcev, ki trgujejo s človeškimi organi, tkivom in krvjo.

Torej žrtev trgovine z ljudmi lahko postane kdorkoli, ki se v določenem trenutku ali življenjskem obdobju nahaja v rizični situaciji, zaradi katere postane ranljiv (izguba zaposlitve in eksistencialna ogroženost, odvisnost od psihoaktivnih snovi, doživljanje brezperspektivnosti življenja, brezdomstvo, naivnost in slepo zaupanje, zaljubljenost, želja po hitrem zaslužku …), ali je zanj značilna zgodovina nasilja in različnih zlorab, ki jih je utrpel v času otroštva in odraščanja. Če govorimo o žrtvah trgovine z ljudmi, je v večini primerov najbolj pomemben dejavnik tveganja prav zloraba, ki je najverjetneje prisotna že od najzgodnejšega otroštva. Tu ne mislimo samo na spolne, ampak tudi na fizične, predvsem pa psihološke, emocionalne zlorabe, ki tako neopazno, pa vendar vztrajno in globoko zaznamujejo človeka, v primeru otroka pa njegov celoten razvoj. Takšni posamezniki se na situacije zlorabe in nasilja tudi v odrasli dobi odzovejo nekoliko drugače kot osebe, ki takih izkušenj nimajo. Velikokrat okoliščin ne zaznavajo kot nevarnih, sumljivih, ali pa so prepričani, da bodo v tem primeru že znali poskrbeti zase."

Ali obstajajo določene osnovne značilnosti, ki se ponavljajo, kar zadeva ranljivejše skupine?

"Po izkušnjah društva Ključ so žrtve trgovine z ljudmi večinoma ženske in dekleta, čeprav ocenjujejo, da sta dva odstotka žrtev moških in dečkov. Največkrat imajo te osebe nizko izobrazbo, ne govorijo tujih jezikov in so diskriminirane v svojem družinskem in poklicnem življenju. Večina jih je starih od 15 do 30 let, čeprav je vse več žrtev mladostnikov in otrok. Vedno več jih je zapustilo družino ali celo državo, ker od te ne dobijo nobene zaščite. Tako se ženskam, ki se soočajo z brezposelnostjo, spolnim nadlegovanjem in domačim nasiljem, zdi ponudba za dobro plačano delo v tujini pogosto magičen beg v boljši svet. Dogaja se tudi, da mlada dekleta in fante prodajo njihovi starši in sorodniki. Raziskave kažejo, da je za velik odstotek mladih prostitutk značilna zgodovina spolne zlorabljenosti že v otroštvu in da so številne med njimi tudi svoje matere videle predvsem v vlogi spolnega objekta v odnosu z drugimi. Torej njihova izkušnja iz otroštva je, da telo ne pripada njim in da njihovih čustev, želja in potreb nihče ne spoštuje.

Naslednja skupina so marginalne skupine (npr. Romi), ljudje, ki imajo težave v duševnem zdravju, odvisniki …, saj se ponavadi iste kriminalne združbe, ki trgujejo z ljudmi, ukvarjajo tudi s preprodajo drog, ukradenega blaga ...

Bolj ogrožene so osebe, ki se sicer same odločijo, da se bodo prostituirale, saj je prostitucija lahko način iskanja lastne neodvisnosti in odločanja o lastnem življenju, lahko pa je tudi edini način, da se iz revščine rešijo tiste, ki so na trgu delovne sile najslabše plačane in najprej zavrnjene. Te osebe pa lahko pri opravljanju spolnih storitev naletijo na zvodnika ali trgovca z ljudmi, ki jih prisili, da delajo pod pogoji, na katere same ne pristanejo in tako že govorimo o prisilni prostituciji. Cilj trgovcev je, da svojo investicijo zavarujejo in poskrbijo, da bodo žrtve neprekinjeno delale in ne bodo pobegnile. To pomeni, da te osebe nimajo več nadzora nad tem, katerim klientom bodo ponudile spolne storitve, koliko na dan jih bodo imele, kakšno vrsto seksa bodo izvajale, pogosto jim je omejeno gibanje le na območje, kjer delajo. Nadzorujejo njihove osnovne fizične potrebe (hrana, higiena, oblačila), odvzamejo jim potni list, ne dobijo plačila za svoje delo, ali pa je znesek mnogo nižji od dogovorjenega. Lahko so prisiljene v kazniva dejanja, kar zmanjša možnost, da se bodo zatekle po pomoč na policijo v primeru, da jim uspe pobegniti. Prisilo vedno spremljajo grožnje, uporaba vseh vrst nasilja in zlorabe, ki imajo pogosto trajne posledice, npr. primeri, ko se mladostnice/ki ujamejo v trgovino z ljudmi preko spletnih klepetalnic, kjer spoznajo »simpatične« sogovornike, ki jih zapeljejo do te mere, da mladostnice/ki dobesedno sledijo navodilom za neposredno srečanje, ki jih dobijo preko elektronske pošte. Ko se to zgodi, pa je ponavadi že prepozno.

Trgovci žrtve pogosto pridobivajo iz majhnih podeželskih krajev in mest v osiromašenih regijah, kjer so težke ekonomske in socialne razmere in je veliko ljudi brezposelnih, oziroma ti predstavljajo tehnološki presežek. Trgovci se tako osredotočajo na dekleta in ženske, ki iščejo nove priložnosti, hkrati pa jih spremlja močna želja, da bi si izboljšale življenjske pogoje.

Pogosto prihajajo iz družin s številnimi problemi, ki jih neuspešno rešujejo. V nekaterih primerih naivnost in nerazumevanje mladostnic/kov s starši naredita bolj dovzetne za sumljive ponudbe s strani tako imenovanih zapeljevalcev, ki iščejo dekleta v diskotekah, klubih in barih, oglašujejo ponudbe za delo manekenke, fotomodela, natakarice, kozmetičarke, ponujajo študij v tujini ali ugodna potovanja. Bolj ogrožene so tudi osebe, ki se odločijo, da bodo služile denar kot plesalke v nočnih lokalih, pomožne delavke, hišne pomočnice ali hostese – spremljevalke.

Ranljivejše so tudi osebe, ki doživljajo nasilje v domačem okolju in ga posledično želijo zapustiti. Med posebej ranljivo skupino spadajo ljudje na vojnih območjih in območjih, ki jih prizadenejo naravne katastrofe."

Ali se je po vstopu Slovenije v EU trgovina zljudmi povečala? Smo postali vmesna postaja na poti žrtev na zahod? Kaj pa prisilno delo, neprijavljeni delavci na naših gradbiščih?

"Slovenija je tako država izvora kot tudi prehoda in ciljna država. To je bila še pred vstopom vEU, tako je tudi zdaj. Menim, da se je ta kriminalna dejavnost razbohotila predvsem vnovih oblikah, ki jih sami navajate, in ni odveč dodati, da je vnašem prostoru vedno več organiziranega (prisilnega) prosjačenja. Na žalost strokovna javnost še ni dovolj dobro proučila teh novih pojavov, da bi se lahko s posledicami uspešno spoprijela.

Splošno znano je, da azilni postopki v posameznih državah predstavljajo enega od migracijskih kanalov, ki ga tihotapci in trgovci z ljudmi lahko zlorabijo za transport ljudi, ki jih želijo izkoriščati v ciljne države. Glede na to, da je Slovenija še vedno za večino prosilcev za azil tranzitna država, je možnost za tako zlorabo nacionalnega azilnega sistema povsem realna. V primerih, kot so v Sloveniji otroci – tujci brez spremstva, ki so najbolj ranljiva skupina za trgovanje, se jih namesti v Center za tujce Generalne policijske uprave MNZ, ki je zaprta ustanova (podobna zaporu). Od tu se obvešča pristojni CSD, ki sproži nadaljnje postopke skrbništva. Najpogosteje se za skrbnika določi oseba – prostovoljec ali redno zaposleni iz nevladne organizacije Slovenska filantropija, ki v imenu otroka sproži postopke za azil. Ob tem se otroka premesti v Azilni dom, ki je odprte narave, in ponavadi v nekaj dneh izgine neznano kam. Društvo Ključ za ozaveščanje prosilcev za azil v ta namen v Azilnem domu izvaja Projekt proti trgovini z ljudmi in/ali spolnemu izkoriščanju (PATS), ki je namenjen dejanskim in potencialnim žrtvam trgovine z ljudmi in spolne zlorabe. Izvajajo se preventivni razgovori s prosilkami/prosilci za azil v smislu ozaveščanja rizične populacije o obstoju trgovine z ljudmi in spolne zlorabe. To je namreč prvi korak, da se mogoče prepoznajo v vlogi žrtve in morda o tem lažje spregovorijo. Drugi cilj ozaveščanja pa je, da se jih informira o možnostih pomoči in zaščite v primeru, da se prepoznajo kot žrtev zlorabe. Tretji, morda najpomembnejši cilj je, da se potencialne žrtve zavedo, da prijava oz. naznanitev ne bo vplivala na zaustavitev postopka za pridobivanje azila.

Pomembno je omeniti Deklaracijo o temeljnih načelih pravic za žrtve kaznivih dejanj in zlorabe oblasti. Deklaracija tudi navaja, da bi morale žrtve trgovine z ljudmi dobiti pomoč zaradi svojega statusa žrtve in ne zgolj kot nagrado, ker pomagajo pri pregonu storilcev. Obravnavati bi jih morali kot žrtve kaznivih dejanj in jim ne odvzeti njihovih pravic zaradi njihovega nezakonitega statusa v državi, kjer so bile izkoriščane.

Po podatkih društva Ključ je bila doslej v Sloveniji samo ena obsodilna pravnomočna sodba, kar zadeva storitev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.

Kaznivo dejanje trgovine z ljudmi je zelo težko dokazljivo, še zlasti če to področje zakonsko ni natančno urejeno, če osebe, ki so žrtve trgovine z ljudmi, ne pričajo na sodišču proti storilcem in če je v posameznih državah veliko takih državnih uradnikov, ki so podkupljeni (policisti, kriminalisti, tožilci, sodniki, zdravstveni delavci in tisti, ki delujejo na področju socialnega varstva …)."

Kako in na kakšen način delujejo posamezniki ali skupine, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi?

"Ko govorimo o trgovini z ljudmi, govorimo o organiziranem kriminalu – se pravi o mrežah ljudi, ki so jim skupne aktivnosti, ki so potrebne za čim večji zaslužek, ki temelji na izkoriščanju ljudi. Trgovci, ki trgujejo z ljudmi zaradi npr. spolnega izkoriščanja, delujejo na različnih ravneh od spontanih kontaktov na nizki ravni do zelo kompleksnih, mednarodno organiziranih mrež.

Neformalne mreže običajno obstajajo v obliki majhnih skupin posameznikov znotraj omejenih družinskih mrež in etničnih skupnosti, ki segajo čez državne meje. V tujino pripeljejo eno ali dve ženski, ko se pojavi potreba po njih v tamkajšnji skupnosti. Migranti pogosto uporabljajo stike z družinami in člani skupnosti doma, da pridobijo ženske za kriminalne mreže bordelov in prostitucije. Take mreže se pogosto uporabljajo v obmejnih regijah izvorne države in ciljne države ter znotraj etničnih skupnosti.

V velikem slogu organizirane kriminalne skupine nadzorujejo vse vidike trgovine z ljudmi od pridobivanja žrtev do transporta in upravljanja bordelov ter pouličnih prostitutk. Take kriminalne organizacije izvirajo v glavnem iz Ukrajine, Belorusije, Rusije in Bolgarije, razprostirajo pa se po vsej vzhodni in srednji Evropi. Preko posrednikov v zahodni Evropi te mreže pogosto upravljajo bordele in skupine, ki se ukvarjajo s prostitucijo. Druge države pa pogosto uporabljajo le kot prehodno točko za pridobivanje lažnih dokumentov ali kot »pripravo žrtev«, preden gredo na zahod.

Kriminalne distribucijske mreže so iste mreže kot tiste, ki tihotapijo prepovedane droge, orožje in ukradeno blago. Toda dobiček, ki ga iztržijo od trgovine z ženskami, lahko celo presega dobiček od tihotapljenja orožja ali prepovedanih drog. Tveganje, da jih bodo odkrili, aretirali in ustrezno kaznovali, pa je veliko manjše.

Trgovci z ljudmi navezujejo stike z lastniki različnih agencij (manekenskih, poročnih, plesnih, agencij za fotomodele ...), najemajo zapeljevalce (loverboye) in ugrabitelje (deklet, žensk, dečkov, moških in otrok), tihotapce ljudi, prevoznike, ponudnike začasnih skrivališč, posrednike med trgovci in kupci prisilnih prostitutk in prostitutov, beračev, služabnikov ... ter zavrženih, odkupljenih ali ugrabljenih otrok.

Kot sem omenila, trgovci z ljudmi za dosego svojega cilja (profit) uporabljajo druge ljudi – vmesne člene v verigi trgovine z ljudmi oziroma tiste, ki delujejo na področju rekrutacije žrtev. To so pogosto ljudje, ki se na prvi pogled zdijo vredni zaupanja: prijatelji, sorodniki, fantje … Pogosto so to tudi ženske. Ponujajo službe, potovanja v tujino z možnostjo dela ali študija, opravljanja prakse ter druge privlačne možnosti. Iskalci uporabljajo lažne oglase v krajevnem tisku, zaposlovalne agencije in spletna mesta s ponudbami. Obljubljajo dobre službe za varuške, natakarice, tajnice, fotomodele, plesalke, hišne pomočnice, medicinske sestre, sezonske delavce …

Ponujajo tudi finančno pomoč pri organizaciji potovanja in pridobivanju dokumentov.«

Ali bi legalizacija prostitucije po vašem mnenju zmanjšala trgovino zljudmi?

"Legalizacija prostitucije ne bi zmanjšala trgovine zljudmi. To so pokazale tudi izkušnje vdržavah, kjer je prostitucija legalizirana. Res pa je, da država tako lažje nadzoruje ta pojav, saj ga lahko transparentno loči od tako imenovane prostovoljne prostitucije, ki je legalizirana."