Svetovni dan astme v senci prašičje gripe

Danes je svetovni dan astme, najpogostejše pljučne bolezni, ki prizadene med 15 in 17 odstotki populacije. S kroničnim vnetjem bronhijev se po svetu spopada 300 milijonov ljudi.

Incidenca astme narašča, vendar bolniki ob dobrem vodenju bolezni, za katero največ lahko storijo sami (ali njihovi svojci, ko gre za otroke – astma je namreč najpogostejše kronično obolenje v otroštvu), živijo kakovostno življenje. Čeprav je astma eno od najbolj raziskovanih obolenj, natančni vzrok za njen nastanek ni znan. Najverjetneje pa gre za kombinacijo genskih, razvojnih in okoljskih dejavnikov. Kaže, da je najmočnejši genski dejavnik.

Astma je bolezen bogatih ljudi

Astma je pogostejša v bogatih državah in bogatejših socialnih slojih. Zakaj je temu tako, je več teorij. Po eni je glavni vzrok za rast incidence onesnaževanje okolja, predvsem zraka. Določene industrijske kemikalije dokazano sprožajo astmatične napade. Teorijo spodbija dejstvo, da onesnaženost zraka v Evropi pada, pogostnost astme pa se ne zmanjšuje.

Druga teorija vzrok pripisuje premočnemu odzivu imunskega sistema zaradi »pomanjkanja dela« za celice imunskega sistema Th2 in eozinofilne celice, ki sicer človeka ščitijo pred zajedalci. Ker je slednjih v razvitem svetu malo, je njihov odziv na druge alergene premočan. Podobna je teorija o povezavi med dobrimi higienskimi razmerami in pogostnostjo astme. Če dojenček pride v stik z bakterijami, se limfociti Th1 aktivirajo proti njim. Če bakterij ni dovolj, imunski sistem burno reagira na druge snovi.

Za zdravljenje astme se poleg nefarmakoloških sredstev (izogibanja sprožilnim dejavnikom) uporabljajo tudi zdravila. Gre za dve vrsti zdravil: preprečevalci zmanjšujejo kronično vnetje bronhijev in preprečujejo poslabšanja astme. Uporabljati jih je potrebno vsak dan, tudi če bolezenski znaki niso prisotni. Olajševalci sprostijo mišice bronhijev in zmanjšajo zaporo, s čimer olajšajo dihanje ob poslabšanju astme. Bolniki jih ne uporabljajo vsak dan, pač pa samo po potrebi.

Ob napadu se kronično vneti bronhiji stisnejo

Ko alergeni ali snovi, ki dražijo, pridejo v stik z vnetimi bronhiji, se slednji stisnejo in otežijo dihanje. Če se draženje nadaljuje, pride do astmatičnega napada: izločanje sluzi v bronhijih se zelo poveča, dihanje pa postane skoraj nemogoče. Astma gre pogosto »z roko v roki« z drugimi alergijskimi boleznimi, pri odraslih tudi z refluksom (GERB-om). Znani sprožilci astmatičnega napada so alergeni (pršica, dlaka živali, cvetni prah …), mrzel zrak, akutne okužbe dihal, stres, nekatera zdravila. Tudi nepravilno dihanje, ki povzroča hiperventilacijo (krčevito dihanje skozi usta in s prsnim košem, namesto s prepono in skozi nos), lahko povzroči astmatični napad. Ta se običajno začne s kašljem, tiščanjem v prsih, piskanjem, težkim dihanjem in hlastanjem za zrakom. Izdih je daljši kot vdih, prsni koš se pretirano napihuje.

Pljučna funkcija upade tudi za 60 odstotkov

Glede na pogostnost pojavljanja simptomov astmo delimo na intermitentno, blago persistentno, zmerno persistentno in hudo persistentno. Pri intermitentni astmi se bolezenski znaki pojavljajo le nekajkrat na leto, testi pljučne funkcije pa so normalni. Pri blagi persistentni astmi se bolezenski znaki podnevi pojavljajo enkrat na teden, ponoči pa dvakrat na mesec. Testi pljučne funkcije se spreminjajo za več kot 20 odstotkov, dosegajo pa vsaj 80 odstotkov normalne vrednosti. Pri zmerni persistentni astmi so bolezenski znaki prisotni več kot dvakrat na teden čez dan in vsaj enkrat na teden ponoči. Pljučna funkcija pade na 60 do 80 odstotkov normalne vrednosti, dnevna variabilnost pa je 30 odstotkov ali več. Pri hudi persistentni astmi so bolezenski znaki prisotni vsak dan, pljučna funkcija pa pade pod 60 odstotkov normalne.

Bolniki prihajajoče poslabšanje astme lahko »ugotovijo«, še preden se ta napove s prvimi znaki. Merjenje pljučnega pretoka (PEF) je dober napovedni znak, ki omogoča, da bolnik sam prepozna prihajajoče poslabšanje in primerno ukrepa, običajno z inhalacijo olajševalca.

Astma in virusi gripe

Bolniki z astmo spadajo med tiste, ki jih gripa in gripi podobna obolenja bolj ogrožajo. Pri otrocih je kar 80 odstotkov poslabšanj astme povezanih z virusnimi okužbami dihal. Nobenega razloga ni, da bi bilo ob morebitnih okužbah z virusom A/H1N1 (znanim kot virus prašičje gripe) kaj drugače. Med običajno epidemično sezono za gripo in gripi podobnimi okužbami zboli od 5 do 15 odstotkov populacije, pri 3 do 5 milijonih obolelih ima bolezen hujši potek, od 300 do 500 tisoč jih umre. Smrtnost pri virusih sezonske gripe je okrog 0,5-odstotna.

Virus, ki je povzročal SARS (ki je bolj kot splošno na noge spravil svetovno zdravstveno javnost – kasneje se je izkazalo, da ne brez razloga, saj je bil svet korak pred usodno pandemijo), je imel 9,6-odstotno smrtnost. S tako smrtnostjo bi virus gripe v »običajni sezoni« denimo zahteval več milijonov žrtev. Zaradi SARS-a v Evropi ni umrl nihče, po svetu pa več kot 800 ljudi.

Virus H1N1, zelo podoben temu, ki je izbruhnil zdaj in ki je v sezoni 1918/1919 po svetu odnesel blizu 50 milijonov življenj (večino v okoljih z zelo slabimi življenjskimi pogoji), je imel približno 2,5-odstotno smrtnost. Podobnost med obema izbruhoma je tudi v tem, da so obakrat zbolevali zdravi mlajši odrasli v starosti 20-40 let, ki sicer veljajo za skupino, ki jo sezonska gripa manj ogroža.