Delnice so že podcenjene

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 30. april 2009 / 06:00

Nekatere slovenske delnice so že podcenjene, v njihovo ceno je "vračunan" strah, da je lahko še slabše. Delničarji, ki so v krizi utrpeli velike izgube, so otopeli.

»Ne špekulirajte, investirajte pravilno – naložbene priložnosti v kriznih časih« je bila rdeča nit letošnjega že petnajstega finančnega sejma Kapital, na katerem niso veliko govorili o Istrabenzu, milijonskih nagradah in stečajih, ampak predvsem o prihodnosti, ki je po mnenju Srečka Pirtovška, glavnega organizatorja sejma in urednika revije Kapital, pomembnejša od afer in raznih finančnih »telenovel«. Obiskovalci so si za pet evrov (toliko je bila vstopnina) lahko ogledali ponudbo finančnih storitev iz ter prisluhnili še različnim predavanjem, posvetovanjem, pogovorom,…

Upad naložbenih življenjskih zavarovanj

Za uvod v sejem je bil pogovor z aktualnim naslovom Kako bo slovenski finančni trg preživel krizne čase. Andrej Kocič, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, je ugotavljal, da je kriza vplivala na zavarovalništvo z nekaterimi neposrednimi vplivi pa tudi s posrednimi, dolgoročnimi. Neposredno se vpliv krize odraža v vrednotenju naložb. Zavarovalnice so močni naložbeniki, vendar zaradi predpisanih zakonskih omejitev pri naložbah niso špekulativni investitorji, ampak konzervativni, ki jim je bolj kot donosnost pomembna varnost, likvidnost in solventnost. »Pri vrednotenju naložb, ki smo ga napravili po priporočilih Banke Slovenije, smo imeli lani za 30 milijonov evrov zmanjšanja vrednosti oz. odpisov, kar je tudi vplivalo na poslovni rezultat,« je dejal Kocič in poudaril, da se kriza odraža tudi v zmanjšanju naložbenih življenjskih zavarovanj. Upad nadomeščajo na drugih zavarovalnih področjih. Ker ljudje želijo v kriznih časih zmanjšati tveganje, zavarovanje pa je eden od načinov za to, je več zavarovanj hiš, stanovanj pa tudi avtomobilov. »Čeprav v Zavarovalnici Triglav doslej ni bilo večjih finančnih pretresov, si ne delamo nobenih iluzij: obdobje, ki je pred nami, bo naporno. Sproti bomo morali spremljati razmere na trgu in izpolnjevanje načrtov, delati tisto, kar znamo, delati dobro, in se vzdržati kakšnih bolj tveganih potez,« je dejal Kocič in dodal, da so v Triglavu zaradi krize že zaustavili širitev na evropske trge, zaenkrat pa ne razmišljajo o zmanjševanju števila zaposlenih in o skrajševanju delovnega časa.

Finančnim laikom bo vse težje

V sedanji krizi so doslej bolj kot zavarovalnice »krvavele« borzno posredniške družbe. Ani Klemenčič, izvršna direktorica GBD Skupine, ugotavlja, da je upad prihodkov znaten, zato so že znižali plače in za določeno število tudi število zaposlenih. V preteklosti so jim prihodki od borzno posredniških provizij zadoščali za plače, zdaj niso dovolj. Precejšen del prihodka ustvarijo tudi z upravljanjem premoženja, vendar so se pri strankah, pri katerih je bil lani donos negativen, temu dohodku odpovedali, dokler ne bo vrednost premoženja na izhodiščni vrednosti. »To smo storili zato, da stranke vedo, da smo z njimi tudi tedaj, ko časi niso dobri oz. so donosi bolj redkost kot pravilo,« je dejala Klemenčičeva in dodala, da bo storitev upravljanja premoženja v prihodnje postala še pomembnejša, saj bo laiku vedno težje najti primerne naložbe. Računajo, da bodo del upada dohodka od provizij nadomestili z novimi dejavnostmi, tako so že razvili finančni portal za aktivne vlagatelje FINport, ki je novost v Sloveniji in za katerega je veliko zanimanja. Nekaj prihodkov pričakujejo tudi od kapitalskih dobičkov, saj dobri uspejo kaj zaslužiti tudi na krajši rok in na trgih, ki so likvidnejši od našega,« je dejala Klemenčičeva.

Mali delničarji rabijo boljšo zaščito

Bo kriza spodbudila združevanje borzno posredniških družb? Ani Klemenčič odgovarja: »GBD ima trenutno 16.500 strank s premoženjem, ki je večje od vrednosti vseh slovenskih vzajemnih skladov, zato ne vidim razloga, da bi se zaradi stroškovne učinkovitosti morali na silo združevati. Če se bo katera od borznoposredniških hiš odločila, da se ne bo več ukvarjala z borznim posredovanjem, potem bodo stranke same prišle. Naše načelo je: bodimo najboljši, vse storimo za to, da bodo stranke zadovoljne z nami, ponudimo jim proizvode in storitve, kot jih rabijo po cenovno konkurenčnih pogojih. To je boljša pot, kot da bi kupovali druge borzne hiše, saj za to nima nihče presežne likvidnosti.«

Kar zadeva regulacijo oz. pravno varnost, jo rabi predvsem mali delničar. Ko vstopi na trg, pričakuje, da bo dobil relevantne informacije, na podlagi katerih se bo lahko odločal. »Zdi se mi, da v Sloveniji ni nikomur mar za male delničarje, institucije, ki bi morale skrbeti za to, svojega dela niso opravile dobro, zato je tudi veliko nezaupanje. Ljudje imajo denar, a ne upajo investirati na borzo. V preteklosti smo vse prevečkrat videli, kako so vodilni tudi iz pomembnih družb borzne kotacije A zavajali javnost,« je dejala Klemenčičeva in dodala, da je to, kdaj se bo začel povečevati obseg prometa na borzi, odvisno od več dejavnikov, najprej od razmer na širšem območju. »Na borzi se preobrat zgodi v trenutku, prodajalci pesimisti lahko v eni sekundi postanejo optimisti, človek temu skorajda ne more verjeti …,« je dejala in poudarila, da so delnice trenutno v Sloveniji podcenjene, ker je v ceni »vračunan« tudi strah pred tem, da je lahko še slabše. Pri tem se ji zdi pomembno, da uprave družb pripeljejo podjetja s čim manj »žrtev« iz krize in zagotovijo uspešno poslovanje.

Vlagatelji so otopeli

Bogdan Pušnik, predsednik uprave borznoposredniške hiše MedvešekPušnik, je dejal, da so kot pomemben lastnik Ljubljanske borze s prodajo delnic Dunajski borzi izboljšali bilance, zato so tudi nekoliko kasneje kot drugi začeli z bolj drastičnimi ukrepi za premostitev krize, v kateri se jim je zelo zmanjšal prihodek od borznega posredništva. V borzni hiši so pred sedmimi leti prvič pripravili Slovensko varčevalno košarico in z njo opozorili javnost na podcenjene slovenske delnice. Ker so prepričani, da so delnice spet podcenjene, so pripravili novo varčevalno košarico z delnicami dvanajstih podjetij, ki so trenutno najboljše naložbene priložnosti na slovenskem trgu. »Problem je v tem, ker so slovenski vlagatelji, ki so v krizi utrpeli velike izgube, čisto otopeli,« je dejal Pušnik in dodal, da po krizi vedno pride obdobje rasti.

Banke so postale previdne

Dr. Dušan Zbašnik iz Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor je dejal, da so povsem »udarili mimo« tisti, ki so govorili, da se bo kriza Slovenije komaj dotaknila. Slovenija občuti krizo in dosti hudega bo še prišlo. Pomembno je, da država v takšnih razmerah ohrani stabilnost finančnega sistem in da iz krize ne bo izšla s prevelikim dolgom, ki ga potem dvajset let ne bo mogla odplačati. Po Zbašnikovem mnenju se najslabše odločitve vedno sprejemajo v dobrih časih. V razmerah, ko smo priče grožnjam finančnemu sistemu, so vse banke, tudi naše, postale previdne in odobravajo posojila le v primerih, ko ni nobenega tveganja, da sposojenega denarja ne bi dobile nazaj. Banke so zdaj takšne, kot bi morale biti že prej, problem pa je v tem, ker marsikatero podjetje, ki izpolnjuje vse parametre iz poslovnega načrta in si zasluži posojilo, posojila za proizvodnjo ne dobi ali ga ne dobi pravočasno. Nekatera podjetja že v preteklosti ne bi smela dobivati posojil in bodo v krizi potegnila krajši konec.