Več zanimanja bank za depozite kot za posojila

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 29. april 2009 / 06:00

"V vsakem obdobju je po nekaterih bančnih storitvah večje povpraševanje, po drugih pa manjše. Trenutno dajejo banke večji poudarek depozitom kot posojilom." Mag. Tilen Zugwitz, izvršni direktor za trženje v Gorenjski banki.

V poslovni javnosti vedo o vas bolj malo. Se lahko na kratko predstavite?

»Po rodu sem Gorenjec, rojen na Jesenicah, kjer sem tudi končal gimnazijo. Študiral sem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani – finančna smer, diplomiral in se nato kot pripravnik zaposlil v Gorenjski banki. Ker sem želel strokovno znanje še nadgraditi, sem se odločil za redni podiplomski študij MBA. Po končanem študiju sem imel kar nekaj priložnosti za zaposlitev, želel sem se preskusiti na področju investicijskega bančništva in sem se odločil za Potezo. Po treh letih sem se vrnil v Gorenjsko banko.«

Zakaj prav v Gorenjsko banko? Na Gorenjskem je bilo že takrat veliko drugih bank …

»Finance so me že od nekdaj zanimale, to je bil tudi glavni razlog za zaposlitev v banki. Že takrat, ko sem se odločal o svoji poklicni karieri, je Gorenjska banka kot osrednja finančna ustanova na Gorenjskem slovela po trdnosti in zanesljivosti. Ko sem mi je ponudila priložnost za zaposlitev v njej, nisem veliko razmišljal. Kot začetniku mi je banka ponudila strokovno znanje in mi tudi omogočila napredovanje.«

Napredovali ste hitro, pri 33 letih ste izvršni direktor za trženje …

»Za uspeh je potrebno dvoje: po eni strani sposobnosti in po drugi strani želja, oboje pa mora biti usklajeno. Kar počnem v življenju, poskušam delati stoodstotno. Očitno so to opazili tudi drugi in mi zaupali vodenje sektorja za trženje. Ob napornem, zahtevnem delu se sicer sprašuješ, zakaj si ti tisti, ki opravljaš to delo in zakaj ga ne kdo drug. A če si samozavesten in imaš občutek, da si naredil vse, kar si lahko v danem trenutku, potem dobiš odgovore tudi na takšna vprašanja.«

Verjetno ste eden mlajših ali celo najmlajši bančnik, ki ga je katerakoli banka v Sloveniji doslej predlagala za člana uprave. Kako si to razlagate?

»Seveda sem na to ponosen, vendar pa mislim, da niso pomembna samo leta in izkušnje, ampak še marsikaj drugega. Nekdo ima lahko veliko let delovnih izkušenj, pa mu te ne pomagajo, da bi v določeni situaciji ravnal pravilno. Pomembno je, da se iz vsake izkušnje nekaj naučiš in si jo za vedno zapomniš. Še pomembnejša pa je sposobnost, da znaš vsako izkušnjo umestiti v celoten mozaik dojemanja sveta oziroma okolice in uporabno vrednost izkušenj uporabiti tudi pri prihodnjih odločitvah.«

Ali je bančno okolje primerno za mladega človeka, polnega elana, idej, ustvarjalnosti …?

»Čeprav je banka konzervativna inštitucija, kjer ni prostora za eksperimente, ampak za trezne, premišljene odločitve, pa hkrati omogoča tudi ustvarjalno delo in je sprejemljiva za nove ideje, načine, poti …«

Je ob recesiji v gospodarstvu in omajanem nezaupanju na kapitalskem trgu težko tržiti bančne storitve?

»Banka ponuja na trgu paleto storitev in v vsakem obdobju je po nekaterih večje povpraševanje, po drugih pa manjše. Trenutno je večji poudarek bank na trženju depozitov in manj na posojilih, poleg tega pa se še več pozornosti namenja preverjanju bonitete komitentov.«

Zdaj je med bankami največja konkurenca za depozite …

»Vsekakor! Še pred letom ali dvema je bilo večje povpraševanje po posojilih, tudi ponudba je bila bistveno večja. Zdaj so banke pri kreditiranju bolj selektivne in bolj strogo kot nekdaj ocenjujejo rizike. Gorenjska banka je bila že v preteklosti glede tega bolj konzervativna in se ni spuščala v zelo rizične zadeve.«

Je banka tudi v kriznih časih uspešna pri trženju svojih produktov?

»Pri trženju produktov za pravne osebe zadržujemo dosežene pozicije. Ker ne vemo, ali je dno krize že doseženo oz. kaj nas še čaka, smo pri svoji politiki zelo konzervativni. Čeprav imamo v primerjavi z drugimi bankami nekaj več rezerve, ne bi bilo pametno, da bi bili bolj agresivni in da bi naredili napako, za katero nam bi bilo potlej žal.«

Tržite tudi NFD-jeve vzajemne sklade …

»Gorenjska banka nima lastnih vzajemnih skladov, trži le NFD-jeve. Ta produkt se je v zadnjem letu enako kot drugi vzajemni skladi zaradi znižanja vrednosti delnic na borzah izkazal za neuspešnega. Naša politika je še naprej ostati tradicionalna banka, ki trži klasične bančne produkte, manj pa produkte s področja investicijskega bančništva, kjer tudi doslej nismo imeli silne želje po razvoju.«

V katerih dejavnostih je posojilni »krč« največji?

»Največji je v panogah, ki so se v recesiji tudi znašle v največjih težavah – v tekstilni, lesni, avtomobilski, predelovalni industriji … V preteklosti so si v teh podjetjih lahko zagotavljali likvidnost z najemanjem posojil, zdaj se ne zadolžujejo, ampak iščejo notranje rezerve, izboljšujejo upravljanje z obratnim kapitalom …«

Posegajo tudi po depozitih …?

»Podjetja pri iskanju notranjih rezerv skrajšujejo plačilne roke kupcem, podaljšujejo plačilne roke dobaviteljem, posegajo po depozitih ...«

Koliko je kriza dejanska in koliko tudi »psihološka« - posledica splošne negotovosti, nezaupanja …? Zdi se, da z naložbami čakajo tudi tisti, ki ne občutijo posledic krize in bi lahko investirali.

»Zagotovo so tudi primeri, ko imajo podjetja denar za naložbe, pa ne investirajo. Takšno ravnanje nam je lažje razumljivo, če vemo, da so se v spremenjenih razmerah, predvsem ob manjšem povpraševanju na trgu, spremenile tudi kalkulacije. Marsikateri projekt, ki je še pred letom dni zagotavljal primerno donosnost oz. vračilo vložka, zdaj tega več ne zagotavlja in ga je glede profitabilnosti treba presojati na novo. Ob negotovosti je težko oceniti, kakšno bo povpraševanje v prihodnje. Predpostavke, ki so ključne za oceno nekega projekta, so zdaj še bolj negotove kot v preteklosti, zato podjetja čakajo na čase, ko bodo lažje ocenile pričakovano uspešnost projekta.«

Vaše mnenje: je kriza zdaj že najgloblja ali je lahko še hujša?

»Tega ne ve nihče, ne bi pa si upal trditi, da smo že na najnižji točki. Če bi nekdo pred dvema letoma napovedal sedanji potek dogodkov, mu nihče ne bi verjel. Ko se je kriza začela, smo mislili, da bo le nekoliko slabše, nihče pa ni verjel, da bo tako huda. V zadnjem letu in pol smo že večkrat slišali oceno, češ – zdaj smo pa na najnižji točki in se bo krivulja obrnila navzgor, pa se to ni zgodilo. V nekaterih sektorjih se resda kažejo znaki okrevanja, vendar pa je v tem trenutku težko oceniti, ali je to že dolgoročni trend rasti.«

Vaše magistrsko delo nosi naslov Politika dividend v Sloveniji. Kako bo kriza vplivala na to politiko?

»Na to vprašanje ni možno dati univerzalnega odgovora. Ne verjamem, da bi bili lastniki tolerantni in bi se odpovedali dividendi. Uspešna podjetja jo bodo še vedno izplačevala, verjetno pa nekatera ne bodo mogla več izplačati tako visoke, kot so jo v preteklih letih. Manj uspešna podjetja pa te možnosti niti ne bodo imela.«

Za konec: s čim se sproščate, kaj počnete v prostem času …?

»Prostega časa je čez teden bolj malo, nekaj več ga je ob koncu tedna, ob praznikih, med dopustom … Namenjam ga predvsem družini - imam dva majhna otroka - pa tudi športu. V mladosti sem se aktivno ukvarjal s športom, zato mi športne aktivnosti še danes veliko pomenijo.«