Včasih gledališče, zdaj folklora

Besedilo: Kristina Dželilović
Kategorija: GG Plus / sobota, 25. april 2009 / 06:00

Tomaž Gantar je umetniški vodja pri folklorni skupini Sava že več let, pohvali se lahko tudi z različnimi odrskimi postavitvami, med katerimi je največ gorenjskih plesov. Trenutno biva na Krasu, vendar se vedno vrača v rodni Kranj k svoji folklorni skupini. Ker skupina letos praznuje 60-letnico obstoja, bo Tomaž Gantar to izkoristil tudi za praznovanje 10. obletnice svoje prve odrske postavitve.

Nekoč ste izjavili, da naj bi bila folklora le nadgradnja vaše prvotne ljubezni do režije in gledališča? Kako to zdaj povezujete s folkloro?

»Tega mi ni potrebno usklajevati, saj se z gledališčem ne ukvarjam več. Režijo vključujem v odrske postavitve, tako da svojo režisersko žilico izražam tudi v folklorni dejavnosti. To je še bolje kot tisto, kar sem prvotno pričakoval od režije.«

Prvo odrsko postavitev vzhodnoštajerskih plesov ste postavili leta 1999. Kako je bilo s tem?

»Ti plesi so bili pravzaprav moja seminarska naloga. Postavil sem jih, ko je folklorna skupina Sava praznovala 50-letnico. Bilo jih je zanimivo gledati na odru, saj sem plese opazoval iz sobe za luči. V tej odrski postavitvi so bili uporabljeni namreč tudi svetlobni efekti. Še bolj zanimivo mi je bilo slišati glasbo, saj je bila to hkrati moja prva glasbena priredba.«

Pri Savi ste začeli kot plesalec. Zanima me, kakšen je bil občutek, ko ste pred svoje soplesalce stopili kot vodja?

»S skupino Sava sem v začetku sodeloval kot prevajalec, ko so me leta 1994 povabili na turnejo v Anglijo. Potem sem začel plesati, kasneje tudi igrati harmoniko in prehod v umetniškega vodjo se je zgodil nekako sam po sebi. Občutil sem večjo odgovornost, saj sem takrat učil starejše in bolj izkušene plesalce od sebe. Vsekakor je bila to priložnost pokazati neko novo znanje in ideje. Mislim, da so bili moji soplesalci veseli, da je nekdo začel postavljati nove odrske postavitve. Mogoče vsi niso bili najbolj zadovoljni, da sem bil to jaz.«

Zakaj ne?

»Zato, ker sem sin predsednika skupine. Verjetno so nekateri mislili, da gre za vrsto protekcije.«

Če zanemariva dejstvo, da prihajate z Gorenjskega, zakaj je bilo največ vaših novih postavitev ravno gorenjskih?

»To je potreba, ki jo ima Sava, da prikazuje plese okolja, iz katerega izhaja.«

Kateri plesi so vam najljubši?

»Nimam najljubših. Zame so zanimivi tisti, ki so tehnično zahtevni in imajo zanimivo glasbeno podlago, torej tisti, ki imajo osnovno melodijo tako, ki nudi potencial za priredbo.«

Že nekajkrat sva omenila savsko tradicijo. Dejstvo je, da letos Folklorna skupina Sava praznuje 60-letnico delovanja. Kakšna in kolikšna bo pri tem vaša vloga?

»Osebno bi rad videl, da bi bila čim manjša. Znotraj folklorne skupine smo ustanovili projektno skupino, ki bo skrbela za celoten projekt, ki ne vključuje samo slavnostnega koncerta, ampak tudi več podprojektov. Eden izmed teh je tudi izdelava nove celostne podobe skupine, ki vključuje npr. izdelavo spletne strani in snemanje promocijskega DVD-ja. Drugo področje zajema strokovno vodenje, tako da sem umetniški del priprave koncerta prevzel sam. Ne nazadnje bo organiziran tudi Teden folklorne skupine Sava, ki bo potekal teden dni pred koncertom in bo namenjen temu, da se predstavi povezanost skupine z okoljem, v katerem deluje. V okviru tedna bo npr. organiziran pohod, dobrodelna akcija, otvoritev razstave, tudi javna vaja in dan odprtih vrat v garderobnih prostorih. Slavnostni zaključek bo koncert novembra v Kranju, ki naj bi bil v Prešernovem gledališču.«

Zakaj si želite, da bi bila vaša vloga čim manjša? Če ste umetniški vodja, bi morala biti čim večja.

»Predvsem zato, da bi k ustvarjanju spodbudil tudi druge, morda mlajše člane skupine. Jaz bi bil tako le njihov mentor oz. povezovalec njihove in moje aktivnosti pri oblikovanju programa.«

Kakšna je ideja koncepta koncerta?

»Na koncertu bomo predstavili povsem nov koncept prikazovanja ljudskega izročila v okviru folklorne dejavnosti. Ne bomo več toliko uporabljali poustvarjalnega koncepta, pač pa se bomo posvetili interpretaciji ljudskega izročila. Ne bomo poskušali poustvariti nekega realnega dogodka iz preteklosti, ampak bomo predstavili avtorske interpretacije plesnega in glasbenega izročila. Glavni namen pa je postaviti izreden scenski nastop.«

Koliko je resnice v tem, da si želite, da bi bile koreografije na 60-letnici večinoma vaše? Je res, da naj bi na 60-letnici hkrati tudi vi praznovali 10. obletnico vašega delovanja?

»To ni toliko moja želja, kot je to dejstvo. Ker je bila moja prva postavitev postavljena za 50. obletnico skupine Sava, bo tokrat 10 let moje prve postavitve. Naš namen in hkrati moja želja je, da bi bil program na obletnici zanimiv in da bi s programom pokazali, kako vidimo razvoj folklore v prihodnje (op. p. Moto projekta je: 60 let – gremo naprej). Ni bistveno, da bi bile na koncertu le moje odrske postavitve. Drži pa, da sem pripravil koncept, ki bo predstavljal interpretacijo ljudskega izročila. Ker folklorna skupina Sava v preteklosti takih točk ni imela, to pomeni, da bodo odrske postavitve pretežno nove, torej moje.«

Kako pa je s plesi, ki naj bi jih plesali nekdanji plesalci oz. veterani?

»Uporabljeni bodo kot t. i. inspirativne točke, torej tako, da predstavimo, kje sem dobil navdih za interpretacijo ljudskega izročila oz. nove odrske postavitve.«

Torej vi svoje plese istovetite z jugoslovanskimi plesi?

»Jaz povezujem odrske postavitve, gre torej za koncept prikaza.«

Kako so se na ta vaš predlog odzvali v projektni skupini?

»Projektni skupini sem predstavil več svojih predlogov – od vseh sem znal najbolje utemeljiti tega in zdel se jim je zanimiv in atraktiven.«

Se vam ne zdi malo egoistično, da želite 60-letnico izrabiti za svoje praznovanje?

»Ne vidim problema v tem, da bi bile moje točke na 60-letnici. Dejstvo je, da smo si za 60-letnico izbrali moto: »60 let – gremo naprej«. In s tem 'gremo naprej' želimo prikazati, kako mi vidimo, da se bo folklorna dejavnost razvijala v prihodnosti. Ker smo si izbrali tak moto, potem težko kažemo stare stvari. Če pa bi izbrali koncept kronologije, kaj vse je skupina naredila, potem ne bi dosegli želenega pomena koncerta.«

Torej ne gre za samopromocijo?

»Ne, ne gre, saj je dejansko ne potrebujem. Že tako delam preveč in ne vem, kaj bi promoviral oz. kaj bi s tem promoviranjem pridobil.«

Če se malo odmakneva od 60-letnice. Zvone Gantar, predsednik folklorne skupine, je zdaj v pokoju. Mislite, da bo to vplivalo tudi na njegovo dejavnost pri folklori? Kako?

»Upam, da to ne bo vplivalo. Vem, da bo vsaj še do 60-letnice predsednik skupine. Njegov naslednik bi bil lahko nekdo, ki ima voljo prevzeti to odgovornost, predvsem pa ima podporo članov. Vendar je sedaj o tem še prezgodaj govoriti.«

Pomeni, da bi to mesto lahko prevzeli tudi vi?

»Ne, mislim, da to ne bi bilo primerno. Predvsem zato, ker ne živim v okolju, kjer Folklorna skupina Sava deluje.«

Za konec: je bolje biti plesalec ali umetniški vodja?

»Bolj me zanima vloga umetniškega vodja kot plesalca, ker skorajda ne plešem več.«