Tomaž Tom Mencinger, poslanec SD in župan občine Jesenice (Foto: Tina Dokl)

Ponosen, da so ohranili Titovo ulico

Tomaž Tom Mencinger, poslanec SD v državnem zboru in župan občine Jesenice, ki še edina na Gorenjskem nosi ime po maršalu Titu.

Kako gledate na predlog o preimenovanju ulic in trgov s Titovim imenom kot predstavnik leve politične opcije in kot župan mesta, ki je še ohranilo ulico s tem imenom?

»Ponosen sem, da smo na Jesenicah to ime ohranili. Resda zgodbe, ki se sedaj pojavljajo, kažejo na nepravilnosti, ki so se zgodile po vojni, vendar so bile s strani leve opcije že sredi devetdesetih let obsojene in je bilo predlagano, da se poiščejo krivci. Dokaz za takšno držo je bila tudi prisotnost predstavnikov levosredinskih strank in predsednika Kučana na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu, ko so se poklonili žrtvam povojnih pobojev. Ne pristajam pa na to, da se toliko let potem obremenjujejo generacije, ki s tem nimamo nič. Če gledam Tita kot maršala, se moram strinjati s tistimi, ki mu dajejo težo tudi v svetovnem merilu. Spomnimo se le njegovega pogreba 1980 in navzočnosti svetovnih vladarjev in predsednikov 120 držav, kar je kazalo na spoštovanje do njegove osebnosti. Hitro tudi pozabljamo njegov prispevek pro gibanju neuvrščenih, temu nevojaškemu bloku, ki se je postavilo ob bok Natu in Varšavskemu paktu. To je bilo v korist našemu gospodarstvu: z neuvrščenimi državami smo imeli dobre gospodarske povezave, OPEC, ki diktira svetovno ceno nafte, je Jugoslaviji dala posebno regresirano ceno, zaradi česar so se začele graditi rafinerije. Velik je tudi njegov prispevek združevanju večnacionalnih struktur nekdanje Jugoslavije. Prepričan sem tudi, da sistem delavskega samoupravljanja v času njegove vladavine ni bil slab (podobno delujejo delavski sveti in današnje skupščine). Številne razvitejše družbe so ga študirale in upoštevale. Mi ga žal nismo uspeli do konca izdelati, ker smo namesto individualne odgovornosti upoštevali kolektivno. Gradila so se stanovanja, razvijalo se je gospodarstvo, zdravstvo je napredovalo, vsakdo se je lahko izobraževal. Pozabljamo tudi na informbiro, ko se je Tito leta 1948 postavil po robu Sovjetom in eden redkih odnesel celo glavo. Strinjam se, da je bilo marsikaj narobe, a marsikaj so posamezniki tudi skrivali pod Titovim imenom. Vendar pa je sedaj pomembno, da se novih generacij s tem ne obremenjuje in da se gre naprej.«

Jesenice so eno redkih mest v Sloveniji, ki še imajo Ulico maršala Tita. So bile kdaj težnje po njenem preimenovanju?

»Te razprave so bile v devetdesetih letih. Takrat sem bil ravno predsednik krajevne skupnosti Sava, kjer poteka najdaljši del te ulice. Tedaj smo ravno s prej omenjenimi argumenti prepričali ljudi, da Cesta maršala Tita ostane, čeprav je bilo morda v tistih časih to še težje, kot je danes. Politična sestava sveta krajevne skupnosti je bila zelo različna, zato sem še posebej zadovoljen, da smo se pametno pogovorili in da ni bilo političnih razprtij. Preimenovanje ulic je povezano tudi s stroški: ljudje morajo zamenjati dokumente, podjetja žige in podobno. Izvedli smo ankete in v njih se je izkazalo, da je zelo malo ljudi, ki bi podpirali preimenovanje. Po svetu imajo ulice poimenovane po še huje kompromitiranih ljudeh, kot je bil Tito, za katerega pa velja, da ni bil nikoli obsojen. Treba je vedeti, da je bil poveljnik vojske, ki je bila del zmagovite protihitlerjevske koalicije. Tistega, kar se bo dogajalo po vojni, pa ni mogel predvideti.«

Titova cesta je najdaljša na Jesenicah …

»Res je in zanimivo je, da se Cesta maršala Tita začne z Delavsko cesto. Obdobje iz časa maršala Tita je bilo na Jesenicah zelo intenzivno. Železarna je delala s polno paro, razvoj je bil najbolj intenziven, zgradili so šole, bolnišnico, stanovanja, vso infrastrukturo, športne objekte, žičnice … Osebno sem prepričan, da smo tisto obdobje v lokalni skupnosti še premalo izkoristili glede na težko industrijo, ki je zelo obremenjevala okolje.«

Kako gledate na to, da v Ljubljani predlagajo, da bi eno novih ulic imenovali po Titu?

»Po mojem mnenju je takšna odločitev pravilna, glede na to, da gre za novo ulico, kar ne bi povzročalo stroškov. Prav, da ima Ljubljana kot glavno mesto ulico s tem imenom, zaradi razlogov, o katerih sem govoril na začetku.«

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 3. maj 2016 / 10:41

Košarica marsikaj razkriva

Izračun stroškov košarice plačilnih storitev, ki jih opravljajo banke in hranilnice, razkriva, da so med njimi glede teh stroškov precejšnje razlike.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 8. september 2014 / 13:08

Nesrečo bi lahko preprečili

Za nesrečo potniškega in tovornega vlaka pred tremi leti na jeseniški železniški postaji je odgovoren strojevodja potniškega vlaka, vseeno pa bi nesrečo lahko preprečili, če bi na postaji vsaj eden od...

GG Plus / ponedeljek, 8. september 2014 / 12:52

Peš, s kolesom in po zraku

Klemen Hančič iz Kamnika se je prejšnjo soboto lotil prav posebnega športnega podviga, ki ni uspel še nikomur pred njim – v osemnajstih urah je stal na Triglavu, Stolu in Grintovcu, se v dolino vsakič...

GG Plus / ponedeljek, 8. september 2014 / 12:49

Inšpektorji v pisarnah

»Inšpektorji v Sloveniji so bolj kot ne administrativni kader, ki – razen ob prijavi – ne hodijo na teren. Podobno je s pridobivanjem okoljevarstvenih dovoljenj – uradniki Agencije RS za okolje si stv...

Kronika / ponedeljek, 8. september 2014 / 12:32

Oskrunili spomenik padlim borcem

Spodnji Brnik – Konec avgusta so neznani storilci oskrunili spomenik padlim za svobodo v letih 1941–1945 na pokopališču na Spodnjem Brniku. Z belo barvo so prebarvali rdečo zvezdo in se tako kot ka...

Gospodarstvo / ponedeljek, 8. september 2014 / 12:29

Davidove brazde so bile najlepše

Na gorenjskem tekmovanju v oranju je zmagal David Triller z Grenca, drugi je bil njegov brat Štefan.