Obveznega zavarovanja ne bi smeli osiromašiti

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Splošno / četrtek, 9. april 2009 / 06:00

"Pokojninska reforma iz leta 2000 deluje, potrebni pa so nekateri popravki," pravi Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Po februarski uskladitvi pokojnin s plačami je bilo v javnosti slišati tudi očitke, češ – pokojnine se zvišujejo, plače pa se večinoma znižujejo …

»Pokojnine se usklajujejo s plačami dvakrat na leto, prvič februarja in drugič novembra, vedno z zamikom oz. glede na porast plač v določenem preteklem obdobju. Pri februarski uskladitvi so se pokojnine povečale za 3,5 oz. 2,9 odstotka, znižanje plač, ki smo jim priča, pa se bo odrazilo pri novembrski uskladitvi, za katero za zdaj niti še ne vemo, ali bodo zanjo izpolnjeni zakonski pogoji.«

Ali to pomeni, da bi se pokojnine z novembrsko uskladitvijo lahko celo znižale?

»Po veljavnem zakonu negativna uskladitev ni možna. Če se bo povprečna plača v Sloveniji znižala, se pokojnine ne bodo zmanjšale, ampak bodo ostale na sedanji ravni.«

Ali sedanja finančna oz. gospodarska kriza lahko spodbudi ponovno reformo pokojninskega sistema?

»Reforma iz leta 2000 deluje, pogoji za upokojitev se spreminjajo vsako leto, med drugim se spreminja tudi vrednotenje pokojninske dobe. Samo primer: kdor se je pred letom 2000 upokojil s štiridesetimi leti pokojninske dobe, mu je bila pokojnina odmerjena v 85 odstotkih od pokojninske osnove. Ko bo leta 2024 zaključeno prehodno obdobje, bo moškemu odmerjena v višini 72,5 odstotka od osnove. Spremembe pokojninskega sistema bodo potrebne, a bolj kot o reformi se govori o posodobitvi. Radikalna reforma bi bila po mojem mnenju na začetku celo škodljiva, saj bi se vsi, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, upokojili, namesto da bi delali še naprej, s tem pa bi se povečal priliv novih upokojencev.«

Iz mednarodnih krogov in tudi od domačih mladih ekonomistov je slišati, da bomo v Sloveniji morali delati dlje …

»Zanesljivo bomo morali delati dlje, že zaradi kasnejše vključitve v zavarovanje. Nekdaj je večina začela delati po končani srednji šoli, torej pri devetnajstih, in se jim je štirideset let delovne dobe končalo pri 59 letih. Zdaj večina vstopi v zavarovanje po petindvajsetem letu in če prištejemo štirideset let, pomeni, da bodo morali delati do 65. leta. Mladi ekonomisti pogosto poudarjajo pomen dodatnega varčevanja za starost, vendar je prav sedanja kriza, v kateri so nekateri vlagatelji precej zgubili na vrednosti naložb za starost, pravi trenutek za resen razmislek o vlogi obveznega pokojninskega zavarovanja. Menim, da obveznega zavarovanja ne bi smeli osiromašiti na račun dodatnega zavarovanja, tega naj bi razvijali le ob stabilnem obveznem zavarovanju. V razpravi o posodobitvi pokojninskega sistema bi morali odgovoriti tudi na vprašanje, kaj je primerna pokojnina za štirideset let pokojninske dobe. Razmerje med plačami in pokojninami se je vrsto let poslabševalo v škodo pokojnin, lani pa se je v primerjavi s predlani celo malo izboljšalo - tudi zato, ker so bruto plače bolj porasle kot neto plače.«

V zavodu dobro poznate sedanji pokojninski sistem. Kaj pa bi v njem vendarle morali spremeniti?

»Po reformi smo pričakovali, da se bo starost novih upokojencev zviševala, vendar se zadnje tri, štiri leta celo znižuje. Problem je v tem, ker znižanje upokojitvene starosti zaradi vzgoje in skrbi za otroke izniči reformni učinek kasnejše upokojitve. Največja anomalija je pri moških, ki se po dvajsetih letih pokojninske oz. petnajstih letih zavarovalne dobe lahko upokojijo pod ugodnejšimi pogoji kot leta 2000. V letu 2007 se je moški, ki je uveljavljal tri otroke, lahko upokojil pri 61 letih in pol, pred reformo se je pri 63 letih. Pri modernizaciji pokojninskega sistema bo treba upoštevati tudi odločbo ustavnega sodišča o možnosti delne upokojitve za vse vrste zavarovancev ter uveljaviti bolj fleksibilno delno upokojitev in prehod iz upokojitve v zaposlitev - tudi za dve, štiri, šest ur … Zaposlene, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev, bi lahko spodbujali k nadaljnjemu delu tako, da bi delodajalcem za takšne delavce znižali prispevke. Morda bi bilo treba razmisliti tudi o tem, da bi plačevali prispevke v pokojninsko blagajno tudi od nekaterih del, za katera zdaj to ni treba.«

Že sedanji pokojninski sistem spodbuja delo po izpolnitvi pogojev za upokojitev …

»Vsekakor! Po izpolnitvi pogojev za upokojitev se vsako dodatno leto delovne dobe nad 38 let za žensko oziroma 40 let za moškega pred dopolnjeno starostjo 61 ženska oziroma 63 let moški ovrednoti ugodneje, pri ženskah nad 61. letom in moškim nad 63. letom se vrednoti tudi starost. Če po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino ostanejo v zavarovanju, ženske največ pridobijo med 61. in 62. letom in moški med 63. in 64. letom, ko dobijo za eno leto starosti 3,6 in za eno leto pokojninske dobe 1,5 odstotka, torej skupno 5,1 odstotka višjo pokojnino. To je spodbudno zlasti za tiste, ki bi imeli z upokojitvijo takoj po izpolnitvi pogojev bistveno nižjo pokojnino kot plačo.«

Pokojnina iz obveznega zavarovanja sedanji in še nekaj prihodnjim generacijam zagotavlja normalno preživljanje. Kaj pa mlajšim?

»Kdor ima možnost, naj že zdaj nalaga za starost - se vključi v dodatno zavarovanje, v rentno varčevanje, se odloči za nakup nepremičnine … Tisti z nizkimi plačami si to le težko privoščijo, vendar velja pregovor, da nihče nima tako malo, da ne bi mogel ničesar privarčevati, in nihče tako veliko, da ne bi mogel vsega zapraviti.«

Pokojnine se bodo v primerjavi s plačami še zniževale?

»Pokojnine se sicer usklajujejo s porastom plač, vendar uveljavitev 151. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pomeni, da se to razmerje vsako leto zniža za 0,6 odstotka. Na letni ravni je učinek majhen, v desetih letih to pomeni šest odstotkov, v dvajsetih letih pa dvanajst. Ker prehodno obdobje traja do leta 2024, se bo sedanje razmerje še precej poslabšalo.«

Ali število upokojencev v Sloveniji še narašča?

»Število narašča, vendar je pri tem spodbudno, da je v zadnjih dveh letih še bolj poraslo število zavarovancev, ki prispevajo v pokojninsko blagajno. Razmerje med upokojenci in zavarovanci se je celo izboljšalo, za enega upokojenca dela zdaj 1,71 zavarovanca, pred dvema letoma je 1,67. Ob naraščanju brezposelnosti se bo razmerje spet poslabšalo.«

Svet zavoda vas je pred nedavnim znova imenoval za generalnega direktorja. Kaj ste si v novem mandatu postavili za glavne cilje?

»Najpomembnejša naloga je zagotavljanje finančne stabilnosti pokojninskega sistema in nemoteno izplačevanje pokojnin. Poseben poudarek namenjamo matičnim evidencam, v nekaj letih želimo zagotoviti, da bodo zavarovanci lahko pogledali v svoje podatke. Pomemben cilj je tudi skrajšati trajanje postopkov in okrepiti strokovnost dela.«

Zavarovanci bodo torej lahko pogledali, ali delodajalci plačujejo prispevke?

»Zavarovanci bodo lahko pogledali v vse podatke od vključitve v obvezno zavarovanje in si s pomočjo programa, ki ga bomo vzpostavili čez nekaj let, tudi izračunavali, kakšna bi bila njihova pokojnina oz. pokojninska osnova. Tak sistem je treba vzpostaviti zato, da ni presenečenja ob upokojitvi. Čeprav to ni pogosto, pa se zgodi, da kdo šele ob upokojitvi ugotovi, da delodajalec zanj ni plačeval prispevkov.«

Je med prednostnimi nalogami v novem mandatu tudi ureditev prostorov za kranjsko območno enoto?

»To je moj cilj. V Kranju imamo staro stavbo, brez dvigala, s težavnim dostopom. Najprej smo načrtovali adaptacijo obstoječih prostorov, potem smo ugotovili, da bi bilo bolje zagotoviti nove. V zadnjih dveh, treh letih nam jih ni uspelo najti. Upajmo, da nam sedanja kriza ne bo prekrižala načrtov.«

Zavod je pred nedavnim naročil študijo o socioekonomskem položaju upokojencev. Kaj je pokazala?

»Študija je opozorila, da se razmerje med povprečno plačo in pokojnino slabša v škodo upokojencev in da bo treba ugotoviti, kaj je primerna pokojnina, ki še zagotavlja normalno preživljanje. Položaj upokojencev bi lahko izboljšali tudi z dvigom cenzusa za varstveni dodatek ali najnižje pokojninske osnove, vendar pa z morebitnimi socialnimi popravki ne bi smeli rušiti sistema, po katerem je višina pokojnine odvisna od višine in časa vplačil. Uravnilovka ne bi bila primerna, sedanji sistem je treba ohraniti, tistim z najnižjimi prejemki pa pomagati kako drugače.«

In kolikšna je najnižja pokojnina?

»Približno polovica upokojencev prejema pokojnino za štirideset let pokojninske dobe, za to je bila lani najnižja pokojnina 416 evrov.«

Katera skupina upokojencev živi najslabše?

»V najtežjem položaju so enočlanska upokojenska gospodinjstva, med njimi so na najslabšem vdove.«