Umrl alpinist Filip Bence

Besedilo: Stojan Saje
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 6. april 2009 / 06:00

V severni steni Storžiča se je v petek sprožil snežni plaz, ki je bil usoden za tržiškega alpinista in gorskega reševalca Filipa Benceta iz Doline nad Tržičem.

Tržič -  Konec minulega tedna je odjeknila vest o gorski nesreči v Storžiču, ki je terjala smrtno žrtev. V petek ob 16.35 so Regijski center za obveščanje v Kranju obvestili o najdbi trupla pod severno steno. Tam so pripadniki gorske enote policije in gorski reševalci iz Tržiča ugotovili, da je plezalca v Kramarjevi smeri presenetil obsežen snežni plaz in ga odnesel po skalnem žlebu. Izvedeli smo, da je bil vzpon usoden za znanega domačina. Pod plazom je izgubil življenje tržiški alpinist, udeleženec himalajskih odprav in gorski reševalec Filip Bence iz Doline nad Tržičem.

Septembra lani smo v prilogi Tržiški glas objavili ob štiridesetletnici njegovega ukvarjanja z alpinizmom obsežen intervju z naslovom Gore so bile moj dom od malega. Žal bodo gore tudi za vedno ostale njegov dom. Filip se je ponesrečil v Kramarjevi smeri v severni steni Storžiča, ki jo je preplezal kot prvo 5. maja 1968. Ponovil jo je več kot tisočkrat, saj je bil Storžič njegova priljubljena gora. Leta 1996 je med vzponom v Storžiču padel čez trideset metrov globoko in si težko poškodoval hrbtenico. Takrat je mislil, da je njegova plezalna zgodba končana. Po dolgi rehabilitaciji se je vrnil v gore in spet začel plezati. Kramarjeva smer bo zapisana kot njegov zadnji vzpon.

Filip Bence je v dolgoletni alpinistični karieri naštel okrog 4500 vzponov, med katerimi je bilo blizu 180 prvenstvenih smeri. Udeležil se je enajstih alpinističnih odprav v tuje gore, največkrat v Himalajo. Plezal je v Nepalu, Pakistanu, Rusiji in Južni Ameriki. Prispeval je k uspešnosti več naših alpinističnih odprav, njegov edini vzpon na vrh osemtisočaka pa je bil leta 1989 na goro Šiša Pangma v Tibetu. O vsaki alpinistični odpravi je napisal svoj dnevnik. Številne vtise o plezanju doma, alpinističnem smučanju in gorskem reševanju je shranil v enajstih zvezkih. Izbor iz bogate zbirke diapozitivov je rad prikazoval na planinskih predavanjih. Njegovo delo so cenili tudi drugi, zato je bil deležen več priznanj. Planinsko društvo Tržič ga je ob lanski stoletnici nagradilo z jubilejno plaketo.