Trije od sicer dvanajstih Jezusov pod napisom Processio Locopolitana v prostorih nekdanje vojašnice, baze Škofjeloškega pasijona (Foto: Tina Dokl)

Začela se je pasijonska procesija

Tisočletna Škofja Loka se v postno-velikonočnem času vrača v 18. stoletje, v čas, ko je kapucinski pater Romuald Marušič napisal Škofjeloški pasijon in so ga na mestnih ulicah uprizarjali v procesijski obliki. Premiero si je minulo soboto ogledalo 2500 gledalcev.

Na oknih v mestu so zagorele sveče, iz zvočnikov je zazvenel baročni koral in na prizorišča v starem delu mesta, ki je že samo po sebi izjemna kulisa za dramsko igro na prostem, so v procesiji začeli prihajati prizori iz Škofjeloškega pasijona. Pred občinstvom, ki je napolnilo tribune na vseh štirih prizoriščih mesta, so pasijon z glasbenim začetkom uvedli godbeniki in z besedno predstavitvijo loški kapucin, nato pa so nosači v belih kutah na nosilih prinesli prvi pasijonski prizor, raj z Adamom in Evo, angelom in hudičem, ki ga je v procesiji spremljala skoraj stotnija otrok v belih oblačilih s popotnimi palicami, ki so ponazarjali duše potomcev Adama in Eve, ki trpijo posledice greha prvih staršev. Naslednji je prizor s smrtjo, ki s sulico posmehljivo triumfira nad umrljivimi ljudmi in kot vojskovodja vodi mrtvaški ples vsega človeštva, od najvišje cerkvene in posvetne hierarhije naprej. Kot da bi oživela hrastoveljska freska! Preden so pred gledalci oživeli prizori iz Kristusovega trpljenja, so doživeli še pekel, zatem pa še procesijo cehov ali bratovščin, kakor so od srednjega veka dalje imenovali obrtniška združenja, značilna tudi za tedanjo Škofjo Loko. Prizori s Kristusom, ki ga v pasijonu igra kar ducat igralcev, se začenjajo z vhodom v Jeruzalem, kamor prijaha na oslu Mišku v družbi svojih učencev. Sledi gospodova večerja, nato pa pred začetkom njegovega krvavega pota občinstvo spremlja prizor s Samsonom, ki s kostjo iz oslove čeljusti sam premaga Filistejce. Presunljivi so prizori iz Kristusovega trpljenja, od Judeževe izdaje in sodbe, prek bičanja in kronanja s trnovo krono, nošenja križa in križanja v družbi dveh razbojnikov, do umiranja na križu, ki ga pod njim spremlja »mati sedmih žalosti«. S skrinjo zaveze in kraljem Davidom ter božjim grobom, na koncu pa še z nastopom godbenikov izzveni zgodba, ki jo je v Škofji Loki leta 1721 napisal pater Romuald, letos pa so jo znova uprizorili člani ljudskega ljubiteljskega gledališča pod vodstvom režiserja Boruta Gartnerja.

Škofjeloški pasijon 2009 oblikuje več kot osemsto ljudi, med njimi največje število amaterskih igralcev iz številnih igralskih skupin s širšega škofjeloškega območja. Osemdeset je konjenikov, ki dopolnjujejo sliko pasijona, v ozadju pa je še lepo število sodelavcev, ki jih na prizoriščih ni videti. Tako je poleg gledališča na prostem zelo živahno tudi zakulisje tega gledališkega odra. V nekdanji vojašnici, kjer je že od lanske jeseni baza Škofjeloškega pasijona, so se že dobri dve uri pred začetkom predstave začele priprave. V maskirnici so pod vodstvom Vanje Krmelj poslikavali obraze prihodnjih velikašev, hudičev, smrti, v svoje roke so jih vzele frizerke iz salona Barbi (Barbara, Tanja in Anita), za kostumografijo zadolžena Nada Slatnar s sodelavkama Maro Tavčar in Mojco Debeljak je skrbela za primerna historična oblačila več sto ljudi. Slatnarjevo, ki je pri pasijonu sodelovala že pred desetletjem, je k pasijonu povabil že prejšnji režiser Marjan Kokalj, ki jo je spoznal, ko je bila še vodja kostumske opreme v slovenskem gledališkem ateljeju. Večina kostumov je še izpred desetletja, je povedala sogovornica, vendar so bili potrebni popravila, kako četrtino pa so jih zamenjali in še dopolnili, kajti sedanji režiser je povečal število sodelujočih. V zakulisju smo videli zanimive prizore: trojico Jezusov s teniškimi copati pod oblačili iz svetopisemskih časov, angela, ki pomaga pri oblačenju hudiču, vojake iz Kristusovih časov z mobilnimi telefoni … Močni Samson (ljubiteljski igralec Pavle Habjan) se je pripravljal na svoj spopad s Filistejci. Marjan Peternelj iz Sorice, v pasijonu kralj David, se je s skupino svojih rojakov, ki so odigrali vlogo Izraelcev s skrinjo zaveze, postavil v enega zadnjih pasijonskih prizorov. V posebnem prostoru so vadili godbeniki, za ogradami so na svoje vloge čakali konji s svojimi že kostumiranimi lastniki. Med njimi sta bili tudi Veronika Kovač in Jasna Kumer, ki sta upali, da konji na predstavi ne bodo preveč vznemirjeni.

In minila je premiera Škofjeloškega pasijona. Ogledalo si jo je okoli 2500 gledalcev, med njimi tudi več uglednih povabljenih gostov iz slovenskega cerkvenega in posvetnega življenja, za katere so pred predstavo na občini pripravili sprejem. Nekoliko so bili razočarani nad dejstvom, da ni bilo nikogar iz slovenskega političnega vrha, sicer pa Andreja R. Megušar z občine Škofja Loka pravi, da drugi val uglednih gostov pričakujejo na jutrišnji predstavi, in sicer nekatere veleposlanike ter župane in druge predstavnike pobratenih mest, iz nekaterih prijateljskih mest pa bodo pripeljali tudi več avtobusov gledalcev.

       

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / torek, 20. maj 2008 / 07:00

Otroška peresa

V živalskem vrtu Ko smo prispeli, sem zagledal pava, kako se je našopiril. Šli smo naprej. Videli smo papige, kako so se drle. Lev je spal in levinja tudi. Slon se je...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Na Bledu spet Alpski večer

Na največji prireditvi narodnozabavne glasbe v Sloveniji bo v živo igralo in pelo blizu dvajset ansamblov.

Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Panterjeve šape

Desa Muck je spisala nov roman, znani hujšajo na očeh slovenske javnosti, brez razburljivih in sladk(orn)ih telenovel pač ne gre. Hrvatje stavijo na Umag, avstrijski Štajerci pa na panterjeve šape.

Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Sanjala sem, da sem odkrila v svojem stanovanju še ena vrata, prostor, ki je spominjal na dodaten WC. Ko sem odprla vrata, je bila v njem dejanska WC-školjka, vendar vse polno neke golazni,...

Kultura / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Izgnani z domov

V Kosovi graščini na Jesenicah je na ogled pretresljiva razstava z naslovom Izgnani z domov 1941-1945, ki obuja spomine Gorenjcev, ki so bili v času druge svetovne vojne izgnani v taborišča v Nemčiji,...

Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Recesija in Barbika

Morda so se po vzoru Kalamarov in Žlindre našli Langa in Zreška pomlad. Združila naj bi jih recesija, lahko pa tudi Joževa poroka. Znani kantavtor Zoran Predin pa se je odločil, da nam zapoje nekaj sv...