Konzervativna politika je naša konkurenčna prednost

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 1. april 2009 / 06:00

Srečko Korber, član uprave Gorenjske banke: "V Gorenjski banki smo na krizne čase tudi zaradi dolgoletne konzervativne politike dobro pripravljeni."

Ko ste zjutraj odhajali v službo, ste bili verjetno z mislimi že v banki. O čem ste največ premišljevali?

»Jutranjo vožnjo v Kranj izkoristim predvsem za informiranje. Ker so v zadnjem času hitre, dinamične spremembe, je medije treba spremljati bistveno bolj, kot smo jih včasih. Zanimajo nas predvsem informacije o naših komitentih in o drugih zadevah, ki so pomembne za banke.«

V zadnjem času je tema številka ena finančna kriza in gospodarska recesija. Kako ju občutite v Gorenjski banki?

»V naši banki, verjetno pa je tako tudi v drugih, zaenkrat še nismo soočeni s kakšnimi večjimi posledicami krize, ne bomo pa se jim mogli popolnoma izogniti, saj smo vpeti v slovensko in mednarodno okolje. Na krizne čase smo tudi zaradi dolgoletne konzervativne politike dobro pripravljeni. Težave, ki čakajo bančništvo, bodo prav zaradi takšne politike pri nas nekoliko manjše kot v drugih bankah, ki so bile v preteklosti manj zahtevne pri posojanju denarja.«

V bančništvu delate skoraj četrt stoletja. Kaj je bilo za banke huje – razpad Jugoslavije ali sedanja finančna, gospodarska kriza?

»Razlika je velika. Razpad Jugoslavije je bila lokalna kriza, iz katere se je bilo možno rešiti s preusmeritvijo na zahodne trge. Sedanja kriza je globalna, zato jo lahko rešijo le globalni ukrepi držav, ki jih je prizadela kriza.«

Kako se kriza odraža pri poslovanju s podjetji?

»Prvi znaki krize se kažejo predvsem v težavah pri odplačevanju posojil, ki jih podjetja ne morejo plačevati zaradi zmanjšanja naročil, upadanja prodaje, plačilne nesposobnosti njihovih kupcev ...«

Posojilnega krča ni? Ali podjetja lahko pridejo do posojil?

»Za podjetja, za katera banka oceni, da bodo lahko odplačevala posojilo in obresti, se ni nič spremenilo. Problem je v tem, da se je gospodarska rast ustavila in da se je v podjetjih precej zmanjšalo povpraševanje po posojilih za investicije. Projektov, ki bi jih podjetja začenjala in bi jih banka financirala, ni oz. jih je zelo malo, zmanjšala pa se je tudi prodaja stanovanj in drugih trajnih dobrin. Večje pa je povpraševanje po posojilih za financiranje obratnih sredstev.«

Pri posojanju denarja je verjetno tudi za banko v kriznih časih večje tveganje, kot je bilo nekdaj …

»Tveganje je večje, zato še bolj natančno kot nekdaj ocenimo perspektivo podjetja oz. projekta ter zmožnost odplačevanja posojila in obresti. V takšnih razmerah so tudi višje zahteve glede zavarovanja posojila.«

Kako se kriza odraža pri poslovanju s prebivalstvom?

»V zadnjih mesecih zelo intenzivno rastejo depoziti, kar kaže na to, da se je zmanjšala nagnjenost k potrošnji. Občani so prepoznali banke kot ustanove, ki niso najbolj donosne, so pa zato varne. Takšno spoznanje temelji na slabih izkušnjah s kapitalskega trga, ko je marsikdo v zadnje pol leta izgubil precejšen del premoženja, medtem ko se v bankah to ni zgodilo.«

Kakšne vrste depozitov prevladujejo?

»V Sloveniji prevladujejo kratkoročni depoziti, do enega leta, teh je približno 86 odstotkov, nad eno leto jih je 14 odstotkov. Depoziti so veliko bolj stabilni, kot bi sklepali iz njihove ročnosti. Ponavadi so to eno- ali trimesečni depoziti, ki pa zaradi podaljševanja ostajajo v banki kar precej dlje časa.«

Ali varčevalci sklepajo depozite najdlje do izteka državnega jamstva, to je do konca leta 2010?

»Gorenjska banka je kapitalsko močna, zato državno jamstvo za prihranke prebivalstva ni tako pomembno, kot je morda za katero drugo banko.«

Kapitalska ustreznost Gorenjske banke, ki tudi kaže na varnost prihrankov, je visoka …

»Po podatkih s konca lanskega leta je 15,58-odstotna in je skoraj še enkrat višja od predpisane.«

Zakaj so med bankami glede obrestnih mer za depozite kar precejšnje razlike?

»Razlike nastajajo predvsem zaradi zmožnosti posamezne banke pri zagotavljanju finančnih virov. Banke, ki imajo zadosti primernega premoženja, lahko dobijo posojilo pri Evropski centralni banki. Tiste, ki takšnega premoženja nimajo dovolj, morajo dobiti denar na domačem trgu, zato tudi ponujajo višje obrestne mere.«

Je Gorenjska banka z obrestnimi merami konkurenčna drugim bankam?

»Čeprav imamo precej primernega premoženja, na podlagi katerega bi lahko pridobili sredstva Evropske centralne banke, so pri nas zelo pomemben finančni vir tudi prihranki prebivalstva. Z obrestnimi merami smo zelo konkurenčni, saj si tudi pri prihrankih prebivalstva želimo odrezati na slovenskem trgu čim večji kos pogače.«

Je kriza, negotovost, povzročila, da se ljudje manj odločajo za najetje bančnih posojil?

»Povpraševanje po posojilih je manjše, vse več pa je tudi predčasnih poplačil. Umiritev pri najemanju posojil je predvsem posledica manjše prodaje dveh, za kreditiranje ključnih dobrin, to je stanovanj in avtomobilov.«

Prevladujejo kratkoročna ali dolgoročna posojila?

»Kratkoročnih posojil je dokaj malo, ljudje se raje odločajo za t. i. limite na osebnih računih, ker jih to pride ceneje kot najemanje posojil.«

So se pogoji za odobritev posojil zaostrili?

»Pogoji se niso bistveno zaostrili. Pri variabilnih obrestnih merah so se pribitki res nekoliko povečali, vendar so obrestne mere zaradi referenčne obrestne mere Euribor, ki je zdaj na doslej najnižji ravni, dokaj ugodne.«

Kako ravnate v primeru, če posojilojemalec zaradi izgube službe ali drugih objektivnih razlogov ne more več redno vračati posojila?

»Vsak tak primer rešujemo individualno, pri tem upoštevamo tudi to, ali je posojilojemalec v preteklosti korektno sodeloval z banko. Praviloma podaljšamo dobo vračanja posojila in s tem zmanjšamo mesečne obveznosti, hkrati pa okrepimo zavarovanje.«

V Gorenjski banki je le še redko videti vrste pred bančnimi okenci. Kaj to pomeni?

»Vrste, ki so bile pred leti, so bile predvsem posledica težav z računalniško podporo, teh zdaj ni več, podpora dobro deluje. To je eden od razlogov, drugi je ta, da se precej storitev seli na elektronsko banko in na bankomatsko mrežo.«

Se letos pri poslovanju s prebivalstvom obetajo kakšne novosti?

»V zadnjem času je bilo kar precej sprememb. Naša zasedba na bančnih okencih je precej spremenjena, v zadnje pol leta je od 160 uslužbencev 24 novih. V nekaterih enotah smo spremenili delovni čas, v Planet Tušu v Kranju opravljamo bančne storitve tudi do osmih zvečer, na Savskem otoku do sedmih ... Posodabljamo tudi mrežo bankomatov, šestnajst jih bomo zamenjali, štirje bodo postavljeni na novih lokacijah. Na nekaterih bankomatih bomo uvedli nove storitve, naj omenim plačevanje posebnih položnic z odtegljajem neposredno z računa, pri katerem bo plačnik na licu mesta dobil potrdilo. Storitev bo cenejša kot na bančnem okencu in tudi konkurenčna drugim bankam.«

Bančna konkurenca je velika …

»Na Gorenjskem smo izpostavljeni hudi konkurenci. Ni časa za lagodnost, konkurenco spremljamo, kaj počne.«

Ali vas kljub državnemu jamstvu za prihranke in konzervativni, varni politiki banke še vedno kdo vpraša, ali so njegovi prihranki varni?

»Vsekakor. V teh časih je normalno, da imajo ljudje skrb za svoje prihranke. Našim komitentom se res ni treba bati, Gorenjska banka je znana kot kapitalsko močna, konzervativna in vredna zaupanja, kar je v prihajajočih težkih časih tudi naša konkurenčna prednost.«