Krizne razmere v prevozništvu

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 31. marec 2009 / 06:00

Vse več slovenskih (in gorenjskih) avtoprevoznikov zaradi občutnega zmanjšanja obsega dela, okrepljene plačilne nediscipline tone v nelikvidnost. Država se s pomočjo obotavlja, banke jim obračajo hrbet. Bodo zdržali?

S predlaganim protikriznim ukrepom znižanja trošarin za dizelsko gorivo, ki se uporablja za pogon tovornih vozil za poslovno rabo, je ta teden tudi finančno ministrstvo potrdilo, da so posledice gospodarske in finančne krize močno načele panogo prevoza blaga in potnikov. »Ta ukrep na žalost velja le za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone, tako da na velik del prevoznikov, ki si vsakodnevni kruh služimo s prevažanjem blaga z manjšimi tovornjaki ali kombiji, ne vpliva. Vem, da vlada drugače ne more ravnati, saj je taka zahteva evropske direktive 2003/96/ES, lahko pa obžalujemo, ker v Bruslju nimajo posluha za težave majhnih, enodnevnih prevoznikov. Takih pa nas je na primer na območju Območne obrtno-podjetniške zbornice Radovljica približno polovica,« razmišlja Srečo Vidic, predsednik avtoprevozniške sekcije pri radovljiški obrtno-podjetniški zbornici.

Finančni minister Franc Križanič predlaga znižanje trošarin za 55 evrov na tono dizelskega goriva, s čimer bi lahko veliki avtoprevozniki gorivo kupovali po 90 centov, natanko cent ceneje, kot trenutno stane v sosednji Avstriji. S tem se bo vlada, ki je sicer v slabih treh mesecih trošarine za gorivo dvignila za 44,5 odstotka, najbrž izognila nevarnosti, da bi slovenski avtoprevozniki množično kupovali gorivo pri severnih sosedih. Kot je namreč Vidic izračunal že konec februarja, ko je bila cena dizelskega goriva v Avstriji za tri cente nižja kot pri nas, bi država pri vsakem prevozniku v mednarodnem prometu izgubila vsaj polovico trošarin, če bi ta vsaj polovico vsega goriva uspel nabaviti pri severnih sosedih. »Na ta način bi država dobila še manj trošarine kot pred tremi meseci,« je izračunal Vidic.

Zaradi gospodarske krize pri slovenskih (in gorenjskih) avtoprevoznikih vladajo krizne razmere, saj imajo vedno manj dela, velik del naročil pa jim »odpeljejo« konkurenčna prevozniška podjetja iz tujine, saj jim je precej evropskih držav s subvencijami priskočilo na pomoč. Razen predlaganega znižanja trošarin pa so naši prevozniki (vsaj zaenkrat) ostali brez pomoči države. Prevozniki so zato že imenovali krizni odbor in vladi poleg znižanja trošarin na minimalno raven ponudili še druge predloge za omilitev njihove stiske: normalizacijo kazni za prekrške, dodatne davčne spodbude za ekološka vozila (minuli četrtek je ministrstvo za promet sporočilo, da so v rebalansu proračuna predvideni štirje milijoni evrov za subvencioniranje nakupov ekoloških tovornih vozil z motorji EURO V), plačevanje cestnine po dejanski uporabi, poostritev nadzora nad nelojalno konkurenco iz tujine ter boljšo plačilno disciplino. »Vladi smo postavili rok do 17. aprila in če nam ne bo prisluhnila, bomo ta dan v Celju pripravili protestni shod, toda brez napenjanja mišic oziroma brez tovornjakov,« napoveduje Aleksander Bizjak, gorenjski član kriznega odbora in predsednik avtoprevozniške sekcije obrtno-podjetniške zbornice v Kranju.

Problemov je veliko, našega časopisnega prostora pa premalo, zato se omejimo le še na nekatere. Ob oceni, da ta trenutek zaradi pomanjkanja dela na Gorenjskem stoji vsaj polovica tovornjakov, Blejec Srečo Vidic opozarja, da samozaposleni prevozniki ne morejo koristiti niti državnih subvencij za skrajšanje delovnega časa. »Ker vse več podjetij ne obratuje ob petkih, smo ta dan brez dela tudi mali prevozniki, ki za ta podjetja opravljamo prevoz blaga. Tako tudi mi delamo le po štiri dni na teden, a nam država ne pomaga kot drugim gospodarskim panogam,« razlaga.

Zaradi zmanjšanega obsega dela in vse večje plačilne nediscipline oziroma enostranskega podaljševanja plačilnih rokov prevozniki vse težje plačujejo svoje obveznosti do zaposlenih, nafto in cestnino. Kot spoznava Bizjak, ki npr. zaposluje kar 72 ljudi, jim v težkih časih obrača hrbet tudi vse več bank. Moti ga, ker te v isti koš mečejo prevoznike, ki imajo perspektiven program in jim promet ne pada, kot take, pred katerimi je zaradi povezanosti z avtomobilsko industrijo v resnici negotovo obdobje. »Številni prevozniki, tudi z zdravim programom, so se znašli v likvidnostnih težavah, a le malo bank jim je še voljno odobriti premostitveni kredit ali reprogramirati kratkoročne kredite v dolgoročne. Vse hočejo zavarovanje s hipoteko. Na dolgoletno dobro sodelovanje, zaupanje, ki smo ga v tem času zgradili, so v hipu pozabile,« ugotavlja Bizjak.

In tako se govori, da vse več prevoznikov finančnim družbam, pri katerih so najeli bodisi finančni bodisi operativni lizing, vrača vozila, saj ne zmorejo pokrivati niti teh obveznosti. Kot nam je pojasnil izvršni direktor Hypo Leasinga Boštjan Čelofiga, je v skladu s 25-odstotnim padcem prodaje vozil tudi na področju financiranja manjše povpraševanje, prodaja težkih tovornih vozil pa je skorajda zastala. Poleg tega ugotavlja, da se je zaradi razmaha področja transporta in logistike v zadnjih letih s to dejavnostjo začelo ukvarjati tudi precej posameznikov, ki niso dovolj sposobni za vodenje podjetja. »Ravno pri njih danes prihaja do največjih težav, saj se v težkih časih ne znajdejo. Pri Hypo Leasingu smo jim vedno pripravljeni pomagati, vendar tudi od njih pričakujemo določene aktivnosti. Če z nami ne želijo kontaktirati ali se stranke dodatnih dogovorov ne držijo, smo pač prisiljeni ukrepati enostransko,« je razložil Čelofiga.