Rad bi videl vašo dojko (51)

Besedilo: Lea Peterlin
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 30. marec 2009 / 06:00

Upravljavci spletnih portalov nudijo nekatere storitve portala brezplačno, vse bolj pa stremijo k plačevanju tako imenovanih "članarin".

Pred leti sem enkrat celo plačala prisotnost na enem tovrstnih spoznavnih portalov in ugotovila, da so se ponujena vsebina in uporaba orodij zelo malo razlikovali od brezplačne ponudbe. Vsakič znova pa brezplačnemu profilu nekega dne poteče rok in potem do njega kot uporabnik nimaš dostopa. Vendar, glej za zlomka, se zgodi, da profil še naprej lahko vidijo uporabniki portala, kar seveda pri štetju prisotnih pomeni večje število uporabnikov, čeprav profil miruje.

Na vsake toliko časa pa se šefi portala vseeno zdramijo in naredijo čistko. Najprej opozorijo uporabnike, naj z naslovne strani odstranijo podatek, da niso plačniki, elektronski naslov pa tudi ni dovoljen. Osebni podatki tovrstne narave namreč ne spadajo na predstavitveno stran in če uporabnik spletnega portala to ne upošteva, profil zbrišejo.

Zanima me, če se to dogaja tudi plačnikom …

Tako se je nekega dne med zbrisanimi znašel tudi moj profil.

Razmišljala sem, ali se mi sploh še da nazaj na portal. Imam toliko volje, da spišem novo predstavitev? Naj tokrat dodam slikico? Kakšno? Baje naj bi imeli profili s fotografijami več obiska, čeprav sem kasneje ugotovila, da se dobro spisan profil uveljavi tudi brez slikice. Morda ima s tem kaj moški pristop, saj je splošno znano, da dekleta na portalih sicer volijo, moški pa so tisti, ki ogovarjajo, pišejo, delajo prve korake. Vsaj večinski delež je v tej smeri njihov. Dekleta največkrat le čakajo, da v njihov elektronski nabiralnik priroma kakšna zanimiva pošta. Ponavadi od sedmih pisem eno pritegne, pet je spisanih za potrebe internetnega osvajanja, tisto eno, ki ostane, pa je največkrat izliv vulgarnosti in erotike. Lahko pa se zgodi, da v slednjem nekdo citira Junga, Freuda ali kar avtorje številnih učbenikov za življenje.

Preteklo je kar dobre pol leta, preden sem se odločila in ponovno spisala profil.

Ni vrag, takoj se je našel nekdo, ki je s svojim vprašanjem povzročil širjenje zenic in široko odprta usta.

»Čau mala. Kej baso papala?«

Šok.

Od kod tovrsten način izražanja pri – kot je njegov profil povedal, naj bi bil star čez štirideset let, sem se lahko samo spraševala. Lahko pa si je sedemnajstletnik naredil starejši profil, ker se je le tako z njim sploh kakšna pogovarjala.

Kaj je konkretno s tem vprašanjem mislil, ne vem, saj se nisem odzvala.

Dve minuti za njim pa takoj naslednji 'pacient', kot jim pravi moja kolegica iz klepetalnice.

Ne da bi pozdravil, je povedal kar naravnost.

»Rad bi videl vašo dojko.«

Njegov profil: študent, štiriindvajset let, avanturist. Preden bi mi razložil klasično tezo o kondiciji in njegovih seksualnih zmogljivostih, sem že hitela zapirat pogovorno okno.

Seveda, v tretje gre rado.

Tokrat me je kliknil par, ki si je zaželel ženske družbe, vendar nista bila vsiljiva. Stavek, da me to pač ne zanima, sta razumela.

Vsaj to ...

Internetnih klepetalcev sem imela za tisti mesec (več kot) dovolj.