Sto dni Pahorjeve vlade
Minilo je prvih sto dni vlade Boruta Pahorja. V tem času ji je javnomnenjska podpora močno padla, saj jo, sodeč po te dni objavljenih raziskavah, podpira manj kot polovica vprašanih.
Ljubljana - Kako ocenjujejo delo vlade po stotih dneh in kje vidijo vzroke za njeno majhno priljubljenost, smo vprašali nekatere gorenjske politike.
Milan Čadež, poslanec SDS in župan občine Gorenja vas-Poljane: »V predvolilnem času so napovedovali, da bodo vladali bolje kot prejšnja vlada Janeza Janše, a sedaj se je izkazalo, da ne znajo bolje. Že tedaj se je vedelo, da se bliža gospodarska kriza, na katero pa sedanja vlada očitno ni pripravljena. Pojavlja se nezadovoljstvo v gospodarskem sektorju, prenaša se na javni sektor in upokojence, saj nobena od predvolilnih obljub ni uresničena. Ocenjujem, da je prav zato padla javnomnenjska podpora tej vladi in pričakujem, da bo še, tudi zaradi potez, kot je denimo izdajanje odločb izbrisanim. Škoda, da vlada izgublja moči drugje, ko bi se morala osredotočiti na gospodarstvo in hitro reagirati na razmere v finančno-gospodarski krizi. V poslanski skupini SDS smo razočarani, ker smo dali veliko dobrih predlogov, a jih vladajoča koalicija ne upošteva.«
Mihael Prevc, župan občine Železniki in predsednik glavnega odbora stranke SLS: »Glede Pahorjeve odločnosti in premikov pri urejanju meje s Hrvaško sem pozitivno presenečen. To namreč potrebujemo, če želimo urediti mejna vprašanja in se postaviti na boljša pogajalska izhodišča glede vstopa sosednje države v Evropsko unijo. Sicer pa menim, da se nova vlada preveč ukvarja sama s seboj, pri odzivanju na gospodarsko krizo pa je s svojimi ukrepi prepočasna. Po stotih dneh moramo vedeti, da se sedanja vlada ukvarja s težjimi vprašanji kot prejšnja. Odgovornosti za recesijo ji ne moremo pripisovati, pričakovali pa bi njeno hitrejše ukrepanje, saj je recesija državljane Slovenije prizadela bolj, kot smo pričakovali. Padec podpore vladi pa je pripisati njenemu neposrečenemu kadrovanju in nesoglasjem, ki nastajajo v vladajoči koaliciji.«
Jure Meglič, član pokrajinskega odbora stranke SD na Gorenjskem: »V teh treh mesecih se je država soočila s težko finančno in gospodarsko situacijo, ki je posledica svetovnih dogajanj in tudi dediščina pretekle vlade. Sedaj je prisiljena sprejeti ukrepe, ki blažijo posledice gospodarske krize. Potrebni pa bodo še novi. K padcu podpore vladi Boruta Pahorja pripomore tudi vpliv zunanjih dejavnikov. Tako je tudi z odnosi do Hrvaške. Ukrepi, sprejeti pred novim letom, so šli v pravo smer, sedanje izsiljevanje z referendumom pa je strel v koleno Sloveniji kot celoti. Igrice, ki se jih gresta Zavod 25. junij in Stranka slovenskega naroda, nam povzročajo tudi mednarodno škodo. Dejanja te vlade podpiram, tako denimo tudi ravnanja, povezana z izdajanjem odločb izbrisanim, pričakoval pa bi, da bo hitrejša pri sprejemanju ukrepov zoper gospodarsko krizo.«
Jelko Kacin iz stranke LDS, evropski poslanec: »Vlada Boruta Pahorja je v stotih dneh poskušala delati po svojih najboljših močeh, a zdi se, da je izgubljala podporo tudi zaradi stvari, za katere ni odgovorna. Ljudje od te vlade pričakujejo, da se bo več ukvarjala z gospodarsko krizo in s svojimi ukrepi poskrbela za oživljanje gospodarstva. Zdrs pa je doživela pri odnosih s Hrvaško, kar nam ne more biti v ponos. Te teme so sicer pomembne, vendar bi se sedaj kazalo osredotočiti na to, kar ljudi najbolj skrbi (pa naj bo to v Sloveniji, Evropi ali kje drugje v svetu), kaj namreč vlada lahko stori za izboljšanje sedanjega gospodarskega stanja. Nižja javnomnenjska podpora pa je predsedniku vlade, ki je sicer prvi med enakimi, lahko dobro sporočilo.«