Prijateljska Hrvaška ter umni Slovenci

Besedilo: D. Ž.
Kategorija: Kranj / torek, 17. februar 2009 / 06:00

Obsežno pismo pod naslovom Prijateljska Hrvaška ter umni slovenski politiki nam je o odnosih Slovenije in Hrvaške napisal Radovan Hrast, avtor knjige Viharnik na razpotjih časa.

Kranj - Med drugim v pismu navaja, da je že leta 1993 pisal tedanjemu zunanjemu ministru Peterletu, do kdaj bo Hrvaška še lastnica slovenskega ozemlja v Istri. Takratno cono B naj bi že po Londonskem memorandumu leta 1954 dobila Slovenija v zameno za cono A, ki je dokončno pripadala Italiji. Meja med Slovenijo in Hrvaško naj bi tako potekala po Mirni in je ob vseh drugih argumentih skrajni minimum, ki ga Slovenija z vso pravico zahteva. Piše tudi o Jadranskem morju, za katerega bi morali z mirovno konferenco zahtevati, da se razdeli med dediče iz nekdanje Jugoslavije. Slovenija bi morala vztrajati pri mirovni konferenci, češ da je bila obljubljena leta 1991. Hrast navaja tudi več dejstev, ki po njegovem kažejo na to, da je Tudjmanova Hrvaška povzela več prvin ustaške NDH. Slovenija bi morala po njegovem s tožbo zahtevati reparacijo zaradi materialne škode, povzročene zaradi dogovora med NDH in Rajhom o preselitvi Slovencev, odškodnino za žrtve v Jasenovcu, Štrigovi in kar je še dokaznega gradiva o hrvaških zločinih. Piše tudi o omahljivosti slovenskih politikov pri dogovarjanjih o mejnih vprašanjih. Pri meji in denarju ni prijateljstva, so le dejstva, pravi Hrast. Ko jih priznata prvi in drugi, pride lahko do prijateljskega stiska roke in kozarca na eks.