Pomembni astronom Janez Jakob Olben

Besedilo: Marijan Prosen - Majo
Kategorija: GG Plus / sobota, 31. januar 2009 / 06:00

Letošnje leto je bilo razglašeno za mednarodno leto astronomije, saj mineva štiristo let, odkar je Galileo Galilei izdelal daljnogled in z njim kot prvi v zgodovini človeštva opazoval zvezde, Luno, planete in Sonce. V Kranju je bil rojen pomemben astronom Janez Jakob Olben, s tem prispevkom bi ga rad otel skorajšnji pozabi.

Leta 1609 je italijanski fizik, matematik in astronom Galileo Galilei izdelal daljnogled. Z njim je prvi v zgodovini človeštva pogledal zvezde, Luno, planete in Sonce. Na Luni je videl gore in doline. Opazil je, da okrog Jupitra krožijo sateliti, kakor kroži Luna okrog Zemlje. Pri Veneri je odkril mene, kakršne ima Luna. Rimsko cesto je videl kot nepreštevno množico šibkih zvezd. Na Soncu je opazoval pege in si tako skoraj uničil vid.

Letos mineva 400 let od teh dogodkov. V spomin ali na čast za znanost tako zelo pomembnih Galilejevih odkritij so Združeni narodi na predlog Mednarodne astronomske zveze in Unesca leto 2009 razglasili za Mednarodno leto astronomije (MLA 2009) z značilnim geslom: Vesolje je nad teboj, odkrij ga! Poglej torej v nebo, tam je vesolje, tam imaš marsikaj videti ter novega in nenavadnega spoznati. To občuduj. Pri tem se raduj in imej lepo. Skratka: uživaj!

V tem letu naj bi se razvrstila številna predavanja, razstave in javna opazovanja, na katerih bodo ljudje lahko spoznali zvezdno nebo, pogledali skozi daljnoglede in opazovali zvezde, planete, galaksije in druge eksotične nebesne objekte ter tako začutili vso lepoto in veličastnost vesolja in tudi to, kako vznemirljivo ga je raziskovati.

Temu mednarodnemu projektu se je minuli torek s slovesnostjo v Grand hotelu Union v Ljubljani, pod pokroviteljstvom predsednika republike dr. Danila Türka, uradno pridružila tudi Slovenija. Marsikaj »astronomskega« se bo dogajalo. Tudi v Kranju in okolici. Organizirali bomo skupinska oziroma množična opazovanja zvezdnega neba z odprtega prostora, npr. na letališču na Zlatem polju, nekaj preprostih predavanj o prvem pogledu v globine vesolja, o slovenskih in gorenjskih astronomih. Med njimi posebej izstopa skoraj pozabljeni astronom, ki se je v 17. stoletju rodil v Kranju. Njegovo pomembnost smo odkrili in spoznali šele v zadnjih letih.

Lani se mi je uresničila davna želja, da sem lahko obiskal avguštinski samostan v St. Florianu pri Linzu in si v bogati knjižnici tega samostana ogledal edino in v latinščini tiskano delo našega astronoma J. J. Olbna (1643–1725), Nove florijanske efemeride (Linz, 1704). Priti tja in nazaj (ok. 900 kilometrov) po deževni in nevihtni Avstriji v enem dnevu, ni mačji kašelj. Hčerka je vzela en dan dopusta in mi uresničila sen.

Dolgo časa sem si prizadeval priti v to knjižnico. Šele s posredovanjem zunanjega ministrstva mi je to uspelo. Tako sem Olbnove Efemeride in nekaj knjig iz njegove osebne knjižnice imel v roki, jih videl z lastnimi očmi od blizu in jih občudoval. Potešil sem si silno radovednost. Vsega res ni bilo veliko, pa spet ne malo. Stvar je pač treba gledati s prestradanimi očmi.

Janez Jakob Olben (Joanne(i)s Jacobus Olben) je bil v Kranju rojen 5. julija 1643 v premožnejši sitarski družini. Na Dunaju je dokončal študij teologije in bil leta 1668 posvečen v duhovnika. Prva tri leta je deloval kot farni vikar v mestu Laa, nato je trinajst let opravljal službo dvornega kaplana v mestu Passau. Končno je postal dekan v mestu Freistadt in župnik v Traiskirchnu.

Da bi se lahko posvetil znanosti, posebno matematiki, o kateri je že prej veliko vedel, se je odpovedal duhovniški službi. Leta 1702 je vstopil v avguštinski samostan St. Florian pri Linzu (Zgornja Avstrija) in se nato zaobljubil za avguštinca. V samostanu je znanstveno deloval vse do svoje smrti 10. junija 1725.

Olben naj bi izdal nekaj matematičnih spisov oziroma razprav (mislim pa, da je najbrž le napisal nekaj rokopisov iz matematike, kar se je porazgubilo in so jih najbrž pograbili njegovi »nasledniki« v samostanu) in njegovo edino v Linzu tiskano delo Nove florijanske efemeride (1704), kar hrani knjižnica v St. Florianu. Vendar pa tu, razen omenjenih efemerid, ni ohranjenega nobenega drugega njegovega spisa. Ohranjenih je le precej redkih ročno napisanih knjig drugih avtorjev, tudi krasnih inkunabul, iz za ta čas razmeroma bogate Olbnove osebne knjižnice.

Pri bežnem pregledu omenjenih knjig, v katerih ima na določenih straneh ob stani pripisane lastne pripombe-komentarje, lahko ugotovimo, da je bil zelo študiozni tip, ukvarjal se je z geometrijo, fiziko, kemijo oz. alkimijo in drugimi mejnimi področji znanosti, kar je bilo tedaj povsem nekaj običajnega. Določene knjige verske in filozofske vsebine je zagotovo uporabljal v svoji prvotni cerkveni službi pri sestavljanju pridig in nabožnih govorov ter dajanju nasvetov vernikom.

Z Olbnom smo obrnili veliko stran zgodovine slovenske astronomije. Njegovo imenitno delo Nove florijanske efemeride nosi močan astronomski naboj. Na dvanajstih velikih straneh je objavil osnovne podatke o dnevni svetlobi (t. j. čase vzhodov in zahodov Sonca ter trajanje dneva in noči ter mraka in zore za vse dni v letu), izračunane za zemljepisno širino in obzorje St. Floriana. Gre za enega kapitalnih del, ki ga je napisal kak Slovenec. Zato smo lahko upravičeno ponosni na učenega in sposobnega avtorja ter na njegov znameniti izdelek.

Kdor je kdaj »peš«, t. j. s svinčnikom v roki na papirju pred seboj na mizi po formulah sestavljal efemeride, dobro ve, koliko truda je vloženega v takšno delo. Jaz to vem. Zato Olbnove Efemeride visoko cenim. Uvrščam jih v vrh slovenske astronomske znanosti, blizu Perlahovih, Hallersteinovih in Vegovih dosežkov v astronomiji.

J. J. Olben je bil tudi zelo pomemben in spoštovan cerkveni dostojanstvenik. Že kot dekan in pozneje kot brat oziroma pater-kanonik v samostanu je bil v stalnem stiku z znamenitim Antonijem Carlonejem (1635–1708), glavnim arhitektom in vodilnim gradbenikom zgornje avstrijskih samostanov 17. stoletja, od tega tudi predelav notranjosti več cerkva ter gradnje in prenove samostana s cerkvijo v St. Florianu v letih 1686–1708.

Če naj bi imeli Ljubljančani v zavesti svojega starega astronoma Jakoba Straussa, ki je pisal o mogočni repatici leta 1577, Mariborčani svojega slavnega humanista Andreja Perlaha, ki je že okoli 1520 med prvimi izdajal efemeride in almanahe, Mengšani svetovno znanega Ferdinanda Avguština Hallersteina, ki je v 18. stoletju dolga leta vodil pekinški cesarski astronomski observatorij, pa imamo od zdaj dalje tudi Kranjčani svojega Olbna, ki je napisal in izdal znamenite Efemeride.

Upam si domnevati, da sem s tem prispevkom prebil nek led nezanimanja za naše pomembne učenjake, ki so posejani po svetu in se za njih zaradi svoje ozkosti ali praznosti premalo zanimamo in zato o njih malo ali pa nič ne vemo, in uspel oteti znamenitega kranjskega astronoma skorajšnji pozabi.