Zlatko Kavčič legenda slovenskega bančništva

Tako so zapisali v Združenju Manager v obrazložitvi priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta.

Ljubljana – V četrtek zvečer je bil poleg srečanja prek štiristo slovenskih menedžerjev z novim predsednikom vlade osrednji dogodek januarskega srečanja združenja vodilnih slovenskih gospodarstvenikov, ki letos praznuje že dvajset let delovanja, podelitev priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta. Prejemniki tega priznanja so osebnosti, ki so s svojim življenjskim delom pomembno zaznamovale slovensko gospodarstvo. Priznanje so podelili dolgoletnemu predsedniku uprave Gorenjske banke Zlatku Kavčiču, pod vodstvom katerega je Gorenjska banka po domačih merili kvalitete poslovanja in donosnosti ter po tujih priznanjih postala najboljša banka v Sloveniji in širši regiji.

Težko pričakujejo ukrepe države

Za uvod v prvo letošnje srečanje Združenja Manager je zbranim spregovoril predsednik združenja Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, ki je dejal, da menedžerji obvladujejo strateške in akcijske načrte, vendar je to kriza z nepredvidljivo strugo, ko se soočajo s pomanjkanjem virov za financiranje, previdnostjo potrošnikov, zaskrbljenostjo zaposlenih, strahom bančnikov, pesimizmom makroekonomistov ter nezaupanjem medijev in politikov. Pestijo jih zunanje okoliščine, ravnanje držav, katerih tekmovalnost se krepi, nekatere se zapirajo, karte se mešajo na novo. To je priložnost, da si tudi Slovenija okrepi mednarodni položaj. Kaže, da se sindikati in številna državna uprava ne zavedajo globine krize, ki ogroža tudi zaposlenost. Resno se je treba lotiti problemov likvidnosti, delovnopravne zakonodaje, davčne zakonodaje, administrativnih ovir in povezovanja visokega znanja z gospodarstvom. Težko pričakujejo ukrepe vlade, katerih doze morajo biti močnejše in prihajati hitreje. Slovenija ima kot majhna država priložnost, da se hitreje prilagodi novim razmeram, zato naj ne bo presenetljivo, da si je tudi Združenje Manager v svojo vizijo zapisalo cilj, da se do leta 2020 naša država uvrsti med deset najuspešnejših evropskih gospodarstev. »Drznimo si biti drzni!« je končal Bobinac.

Za sodelovanje in zaupanje

Zbranim menedžerjem je nato spregovoril predsednik slovenske vlade Borut Pahor, ki je dejal, da če vlečemo vzporednice z letom 1991, lahko ugotovimo, da je bilo največ odvisno, kako bomo presegli krizo, prav od vodilnih. Skupna vizija in sinergija je pred 18 leti pripeljala Slovenijo iz dežele v državo, iz države v državo, ki je vodila Evropsko unijo, državo, ki je že dosegla povprečno evropsko razvitost. Naša ambicija je, da pristanemo med najboljšimi. V kriznem letu 2009 je najbolj bistveno zaupanje, da ljudje verjamejo, da vse, kar v politiki počnejo, delajo v skupno dobro, da ravnajo v dobri veri. Enako pomembno je, da vodilni v gospodarstvu ustvarijo zaupanje med svojimi sodelavci, med zaposlenimi. To je kriza, ki jo je ustvarilo predvsem nezaupanje, zato je prav zaupanje najpomembnejša vrednota na poti iz nje. Kriza pa je tudi priložnost in tako bo ravnala tudi vlada, tako bo ukrepala. Prihodnji teden se začenjajo priprave rebalansa državnega proračuna, pri čemer je jasno, da bodo potrebni ukrepi povzročili primanjkljaj in da se bomo morali zadolžiti. Pomembno je, da le do razumne mere. Nujna je razvojna naravnanost, za krizo so potrebni novi koncepti. Državo moramo napraviti konkurenčnejšo in socialno vzdržno. Politiki in menedžment morajo sodelovati, v krizi iskati skupne odgovore in rešitve, napraviti načrt, ki bo med zaposlenimi in pri ljudeh ustvaril zaupanje in vero, da krizo lahko premagamo in postanemo boljši, da sežemo v vrh razvitega sveta. »Sanje nam niso le dovoljene, sanje so nam nujno potrebne, zaupam, da jih imate!« je zaključil Pahor.

Priznanje legendi slovenskega bančništva

Po sklepu upravnega odbora Združenja Manager so nato Zlatku Kavčiču, dolgoletnemu predsedniku uprave Gorenjske banke, podelili priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Gorenjski banki je bil zvest kar 28 let in zadnjih 18 let jo je vodil kot predsednik uprave. Bil je gonilna sila samostojne Gorenjske banke, ki se je leta 1996 izločila iz sistema Ljubljanske banke. Angleška institucija Finance Central Europe je šest let zapored razglasila Gorenjsko banko za najboljšo banko v Sloveniji, Zlatka Kavčiča pa prav tolikokrat za bankirja leta.

V zahvalo za prejeto priznanje je Zlatko Kavčič dejal: »Če je kdo, ki razume zaupanje, ki je bilo danes večkrat omenjano, potem bi moral biti to prav gotovo bankir. Na zaupanju sloni krog med ljudmi - varčevalci, ki bankam zaupajo denar, ter bankami in posojilojemalci. Prav tu pa se je v teh kriznih časih najbolj zataknilo. Našli bomo pot tudi iz tega, saj znamo, hočemo, delamo. Še pomembnejši od znanja in zaupanja pa je notranji mir, samozaupanje, samozavest in odločenost. Želim vsem, da bi imeli tega dovolj in da bi bilo med vami čim več zmagovalcev.«

V krizi ne bi odšel v pokoj

Pred zaključkom srečanja v družabnem druženju je sledil še pogovor z nagrajencem, ki ga povzemamo:

Ko ste v začetku 90. let prevzeli vodenje Gorenjske banke, se je prav tako govorilo o krizi, dolgovih, sanaciji. Gorenjsko banko ste pripeljali na prvo mesto po donosnosti na sončni strani Alp. Kaj ste delali, napravili, da ste bili uspešnejši od drugih?

»Prvi prispevek je bil zagotovo pomoč države. Po mnogih elaboratih, ki smo jih takrat pripravili za različna podjetja, uporabili obveznice, devizne in druge hranilne vloge. Izkoristili smo več priložnosti, kot je uspelo drugim.«

Znani ste kot deloholik. Ali je naporno voditi banko čez dan, ponoči pa pisati sanacijske elaborate?

»To delo je prav gotovo naporno, sicer tudi ne bi bilo dobro plačano. Sicer pa je vedno tako, da tisti, ki ne živi s svojo službo, s svojimi cilji ves dan in noč, ne more biti uspešen.«

Uspelo vam je, da je postala Gorenjska banka ena najučinkovitejših v srednji in jugovzhodni Evropi. Menda ste bili celo tako ostri, da ste v ekonomatu banke prepovedali izdajati svinčnike brez vašega dovoljenja …

»Šlo je za simbolno dejanje. Premišljeval sem, kako naj prepričam zaposlene o tem, da je treba biti racionalen, da je treba varčevati. Kljub začudenju nekaterih o tem, s čim se ukvarjam, lahko rečem, da je bila ta simbolična gesta učinkovita, da so ljudje razumeli.«

Lani ste se upokojili. Vam je morda žal, da zamujate to razburljivo in odločujoče obdobje, ali pa ste se mu izognili?

»Morda mi nekateri ne bodo verjeli. Če bi se odločal o odhodu v pokoj ob tako razplamteli krizi, kot je sedaj, bi se verjetno odločil, da v pokoj ne grem. Takrat, ko sem se odločal, je namreč kazalo veliko bolje. Kriza se namreč še nikoli ni poglobila tako hitro. Še maja smo najemali kredite v tujini brez večjih problemov. Žal mi je, odšel sem v zasluženi pokoj, izpolnil sem vse potrebne pogoje, in želim vam, da bi čim prej presegli sedanje probleme.«

Tudi vi ste danes omenili zaupanje, na katerem temelji poslovanje bank, in da je prev nezaupanje bistvo sedanje krize. Koliko časa bo po vašem mnenju treba, da se zaupanje zopet pridobi?

»To je vprašanje za milijon dolarjev. Ko sem danes poslušal iskrive misli obeh predsednikov, sem utrdil svoje prepričanje, da ne le da denar v banko prihaja na osnovi zaupanja, da se iz banke posoja na osnovi zaupanja, pač pa da banka ni prazna škatla, ampak je tudi sama napolnjena z zaupanjem. Vsem hvala, želim, da bi ga bili deležni v čim večji meri.«