Edinstven plesni orkester

Koncerti Aede in umetniškega programa Ars - Zvoki in barve Brda se nadaljujejo in počasi kulminirajo v svoj vrhunec. V soboto, 13. decembra, je nastopil edinstveni slovenski Big Band RTV Slovenija z dirigentom Tadejem Tomšičem in solistko pevko Alenko Godec.

Edinstven in menda edini najstarejši tovrstni plesni orkester na svetu (ritem sekcija, štiri pozavne, štiri trobente in pet saksofonov) Big Band RTV Slovenija je tokrat nastopil na prazničnem in premiernem koncertu. Glasbeniki pod taktirko dirigenta, solista – tenorskega saksofonista in aranžerja Tadeja Tomšiča in s solistko - jazzovsko pevko Alenko Godec so že izdali cedejko s tovrstno muziko. Ansambel so vse od davnega leta 1945 vodili mojster Bojan Adamič, legendarni Jože Privšek in njegov sedanji dirigent Lojze Krajnčan. Ob njem se še vedno udinjajo tako z dirigiranjem kot prirejanjem del še (pokojni) Petar Ugrin, Milko Lazar, Emil Spruk, Tadej Tomšič in drugi. Od leta 2002 je ansamblov umetniški vodja legendarni jazzovski strokovnjak, sam tudi saksofonist, urednik in komentator Hugo Šekoranja. Tu sta še nepogrešljiva glasbena producenta, ki bedita nad zvokom orkestra, tem tako pomembnem diskografskem elementom tovrstnih ansamblov: Dečo Žgur in Grega Forjanič.

 

Hugo Šekoranja je koncert na Brdu tudi začel in sicer v tradicionalnem jazzovskem duhu, saj je ansambel na zelo nevsiljiv način po posameznikih tudi pripeljal na oder, jih predstavil in oni, drug za drugim »in media res« takoj v igro, ki se je šele na koncu, potem ko je na odru že igrala vsa 18-terica, pod taktirko Tadeja Tomšiča, združil v enovito poustvarjalno telo. To je bil odličen edukativen uvod in hkrati v spregi z uveljavljeno jazzovsko sceno. Ansambel nam je potem vse do konca in s pomembnim prispevkom pevske solistke (odpela je večino skladb od vsega 14 predstavljenih del) igral ves večer.

 

V glavnem smo slišali anglosaksonski repertoar, še nekaj španskega je bilo slišati, razen aranžerskih prispevkov (Aleš Avbelj, Matjaž Mikuletič, Tadej Tomšič) pa čisto nič slovenskega! Zato smo slišali znotraj homogene, trdne ansamblove soigre v najrazličnejših kombinacijah in odtenkih še številne solistične prispevke iz ritem sekcije: Aleš Avbelj (kontrabas in basovska kitara), Aleš Rendla (bobni), kitarist Primož Grašič in pianist Blaž Jurjevčič (klavir in klaviature), od pozavnistov Matjaža Mikuletiča, od trobentačev Dominika Krajnčana in enega vodilnih evropskih »screamerjev« Andyja Pesendorferja, od saksofonistov pa že omenjenega dirigenta T. Tomšiča, altovska saksofonista Aleša Sušo in Primoža Fleischmana, Adama Klemma in Miho Hawlino (tenorski saksofon) in Blaža Trčka (baritonski saksofon).

 

Zanimivost prikazanih aranžmajev je bila tudi uporaba številnih različkov pihal - saksofonov, saj je bilo tako marsikdaj moč prisluhniti kar trem flavtam in dvema klarinetoma in celo basovskemu klarinetu. No, to so zdaj že podrobnosti, ki ne uidejo le pozornemu poslušalcu in gledalcu, hkrati so tudi novosti ansambla, ki so se lahko razvile vse tja od ansamblovega nastanka samo zato, ker dandanes v Big Bandu RTV Slovenija igrajo sami akademsko izobraženi jazzovski glasbeniki.

 

Gre za neke vrste vodilni ansambel na področju širšega geografskega prostora Alpe-Adria in to paradoksalno: v deželi, ki še vedno nima organiziranega visokošolskega jazzovskega študija! Ko sem takole - veliko bolj vajen poslušanja koncertov resne ali klasične glasbe – zato še veliko bolj pozorno lovil njihove interpretacijske poudarke, jih morda čakal na morebitne kikse, več pogledoval tudi na oder kot sicer, so me enostavno prepričali: za razliko od svojih kolegov v simfoničnem ali opernem orkestru igra vsa 18-terica ansambla z veliko večjim žarom, organizem zvoka je mnogostranski, zaradi nenehne uporabe ozvočenja pa njihovo igranje tudi vedno pod veliko večjo občutljivostjo in samo-kontrolo; skratka ansambel Big Band RTV Slovenija je polnokrvno izvajalsko telo, na sicer popolnoma drugem področju, kot pa je to npr. resna glasba, pa še vedno kot ena najbolj trdnih vezi ali povezav med klasično in zabavno glasbo.

 

Naj mi odlična pevska solistka Alenka Godec, ki je v tandemu z dirigentom ansambla T. Tomšičem igrala pomembno vlogo v tem, ne zameri, saj je bil tokratni praznični koncert na Brdu le njen glavni prispevek. Pela je tako popularne evropske praznične, božične »evergreene«, kot so npr. Amazing Grace, This Christmas, Sleigh Ride, A Child Is Born, Miss You Most, Sentimental Yourney, Winter Wonderland in Feliz Navidad; za prvega od dveh dodatkov pa še Route 66. V samostojnih ansamblovih prispevkih pa smo slišali še uvodno Santa Claus Is Coming, Jesu Parvule, Jingle Bells, Silent Night (popularna Gruberjeva Sveta noč) …

 

Interpretacije vseh navedenih del so pomenile visoko jazzovsko profesionalnost, popevkarski izbor praznične predstavitve in uigranost pevske solistke z dirigentom, s tem pa tudi s celotnim ansamblom. Najmanj, kar je pri tem: enakovredni delež inštrumentalnega ansambla in marsikdaj kar premalo izkoriščene solistične (improvizacijske) sposobnosti in zmožnosti vseh članov Big Banda RTV Slovenija. Tudi (gorenjsko) občinstvo, ki je spet pregovorno napolnilo dvorano, kar je zdaj že kar stalnica komaj porojenih koncertov oz. prvega glasbenega abonmaja Aede, je znalo prisluhniti tej novi glasbeni zvrsti. Četudi v njem še vedno igra kar šest Gorenjcev; to pa je komaj še nekaj manj kot pred desetletji, ko je bilo le-teh v Big Bandu RTV Slovenija toliko, da bi lahko imeli redne vaje kar v bližnjem Kranju. Tokrat je bil »zvočni« zid prebit vsaj s tem nastopom, ki jih je tako kot simfoničnih, vse premalo (na Gorenjskem). Po letošnjem odzivu sodeč, bi lahko tako Big band RTV Slovenija kot oba poklicna državna simfonična orkestra (SF in Simfoniki RTV Slovenija) organizirali zdaj v tej novi gorenjski (koncertni) dvorani vsak svoj abonmajski ciklus; tako kot je to npr. že nekaj let ponujena sicer izključno zabavna in jazzovska glasba prav z Big Bandom RTV Slovenija v ljubljanskem hotelu Mons.

 

Omenjeni zabavno glasbeni trend letošnjega prvega abonmajskega ciklusa Aeda-novih zvokov na Brdu pa se bo nadaljeval kmalu po Novem letu, ko bo že v soboto, 10. januarja 2009, v dvorani Grandis nastopil eden zadnjih vokalnih hitov-(Trio-Tercet) Eroica: tenorista Aljaž Farasin in Metod Žunec in baritonist Matjaž Robavs); ne sam, pač pa s Simfoniki RTV Slovenija in dirigentom Patrikom Greblom.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 29. maj 2009 / 07:00

Pri sosedih smo vedno lahko prvi

"Zveza bank želi postati pomembna regionalna banka v alpsko-jadranskem prostoru. Naša prednost je poznavanje jezikov in kultur sosednjih narodov," pravi Feliks Wieser, novi predsednik upravnega odbora...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...