Podnebne spremembe so globalni izziv

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 19. december 2008 / 06:00

Romana Jordan Cizelj, diplomirana inženirka elektrotehnike, magistrica in doktorica jedrske tehnike, je od leta 2004 poslanka stranke SDS v Evropskem parlamentu. Tudi tam je zadolžena za zahtevna področja od energetike, telekomunikacij in raziskav do podnebnih sprememb.

Kako ste se znašli na področjih, ki veljajo za pretežno moška?

»To je res bolj moški svet, a takrat ko se človek odloča za poklic, je pomembno, da čim bolj prisluhne sam sebi in ne upošteva, kakšni so družbeni klišeji. Kadar se o tem pogovarjam z mladimi, jim rečem, naj ne sprejemajo tega, kar jim družba vceplja, kaj je primerno za fante in kaj za dekleta. Prisluhnejo naj sami sebi, kar jih zanima, in sledijo naj svojo smer. In še to, da mora človek početi stvari tudi s srcem, ne samo za denar, kar ga veseli, le tako je lahko zadovoljen in ustvarjalen. Zakaj pa se moramo potem učiti vse predmete, in ne le tiste, ki nas veselijo, pogosto rečejo mladi. Če veš, kaj bi rad in v katero smer bi šel, moraš vedeti, da je poleg tistega, kar te veseli, treba narediti tudi kaj takšnega, kar ti ni v veselje.«

Pa ste v svoji poklicni karieri naleteli na kake ovire zaradi svojega spola?

»Niti nisem določenim oviram poskušala pripisati, da so se pojavile zaradi tega, ker sem ženska. V vsakem poklicu, povsod, kjer hoče človek kaj narediti, se pokažejo tudi ovire, ki jih je treba preskočiti. Na takšen način sem se vedno lotevala svojega strokovnega dela. Res je, da smo ženske različne od moških in da ima to določene posledice v načinu našega delovanja, še posebej, če se odločimo tudi za družino, kajti v teh primerih imamo več stvari, ki so za nas pomembne, in v določenih obdobjih moramo postavljati določene prioritete. Ko so otroci manjši, se mora ženska verjetno odreči vsaj delu svojih profesionalnih aktivnosti. Ob tem pa lahko pridobi bolj celovit pogled na svet in poveča svojo odgovornost. Poleg mojega osebnega pogleda pa se pojavljajo tudi statistične številke, kakšna je situacija na področju enakih možnosti med moškimi in ženskami. Če gledamo udeležbo žensk na vodilnih položajih v družbi, njihovo plačo, politično udejstvovanje, vidimo, da je žensk tu manj, kar kaže na določen družbeni vzorec, v katerem obstajajo določene ovire in da se moramo resno lotiti odpravljanja teh ovir, ki se postavljajo posebej ženskam.«

Kako gledate na udeležbo žensk v politiki glede na to, da tudi sami sodelujete v politiki? Kot evropska poslanka sicer sodite v slovensko delegacijo, kjer so ženske dokaj enakovredno zastopane.

»Ravno to je bil prvi primer, ko smo v Sloveniji uvedli ženske kvote in med poslanci so štirje moški in tri ženske. Glede na to, kako smo se vsi uvedli v delo v evropskem parlamentu, se vidi, da tako moški kot ženske uspešno zastopamo interese Slovenije v Evropskem parlamentu. Slovenija pa ima glede zastopanosti žensk ravno v politiki najslabše kazalce. Na področju gospodarstva, pri udeležbi menedžerk, na področju visokega šolstva, pri plačni politiki, je v primerjavi z drugimi članicami EU kar dobro uvrščena. Na področju politike pa smo kar na repu unije in to ni dobro. Ni dobro zato, ker politika določa nek okvir delovanja, določa cilje družbe, strategije in aktivnosti, zato je dobro, da sta tu oba spola vsaj približno enakovredno zastopana. To določa tako interese kot način dela.«

Boste naslednje leto po izteku mandata spet kandidirali na evropskih volitvah?

»To delo mi še vedno predstavlja izziv in z veseljem bi še sooblikovala evropske politike. Zavedam pa se, da to ni odvisno le od mene, pač pa tudi od odločitev, ki jih bo sprejela stranka, in tudi od odločitve volivk in volivcev. Sama pa sem pripravljena z veseljem delati še en mandat.«

Na posvetu o kmetijstvu na Bledu ste nedavno nastopili z razpravo o podnebnih spremembah. Kakšen odnos do tega zavzema Evropska unija, kakšne ukrepe pripravlja?

»Podnebne spremembe so res pomemben globalni izziv in kot tak so se pojavile v začetku lanskega leta, ko je skupina medvladnega panela, ki jo sestavlja stotine svetovno znanih znanstvenikov, objavila, da se podnebne spremembe res dogajajo in da so posledica antropogenih dejavnosti. Dejali so, da če se želimo izogniti katastrofalnim učinkom, moramo ukrepati takoj in že z letom 2015 začeti zmanjševati globalne izpuste toplogrednih plinov. Evropska politika se je odzvala na to alarmantno poročilo tako, da smo podnebne spremembe postavili v osrčje svojih politik. Tako smo potrdili tako imenovane cilje 20-20-20 o bolj učinkoviti rabi energije, ki govorijo o tem, da moramo povečati delež obnovljivih virov energije in da moramo do leta 2020 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov vsaj za 20 odstotkov, oziroma v primeru mednarodnih dogovorov za 30 odstotkov. Na podlagi te zaveze je bil oblikovan prvi zakonodajni paket, tako imenovani energetsko podnebni paket, ki že obravnava konkretne akcije in spodbude na evropski ravni in deloma se to prenaša že na državni nivo. Sestavljen je iz štirih zakonodajnih dokumentov in v evropskem parlamentu in v svetu poteka o njih intenzivna razprava. Pričakujem in upam, da bo zakonodaja sprejeta še do konca tega mandata, torej do maja naslednjega leta. Poleg teh dokumentov pa pripravljamo v evropskem parlamentu tudi strategijo, kako po letu 2012, ko Kjotski protokol ne bo več v veljavi. To je strategija, ki naj kaže jasno smer v različnih sektorjih, kjer oblikujemo evropske politike. Jasno je torej, da vključuje tudi kmetijstvo. To je eden velikih onesnaževalcev, kajti prispeva 13,5 odstotka vseh izpustov v EU, ob upoštevanju degradacije zemlje pa je prispevek kmetijstva k izpustom kar 30-odstoten. Glavne usmeritve, ki smo jih oblikovali v tem odboru, se dotikajo področja obdelovanja zemlje, ravnanja z vodnimi viri, ribištva, živinoreje, gozdov. O teh politikah bomo glasovali v parlamentu in bodo tako postali tudi uradni predlogi EU.«

Kako podnebne spremembe že sedaj vplivajo na naše življenje?

»Zato da ukrepamo, moramo imeti jasne podatke o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na naše življenje in znanstveniki so nam jih dali. Pravijo, da se je povprečna temperatura na Zemlji povečala za 0,7 stopinje Celzija. To povišanje je relativno majhno, a gre za neko povprečje, ki kaže na nekatere presežke, ki se dogajajo na Zemlji. To povišanje povzroča ekstremne vremenske pojave, ki se že dogajajo in posledica katerih je tudi hudo trpljenje ljudi, denimo suša lani v Evropi, neurja, poplave v Evropi in svetu, zlasti v Aziji, ki je še posebej občutljivo območje, ne le zaradi škode na pridelkih, pač pa denimo v Bangladešu tudi problem zasoljevanja zemlje. Afrika in južni del zemeljske oble sta tista dela sveta, ki že sedaj doživljata najtežje posledice podnebnih sprememb. Znanstveniki ugotavljajo, da so posledice teh sprememb ocenili izredno konzervativno in da vsi podatki o naravnih pojavih, ki se dogajajo, kažejo, da bodo te posledice še bolj drastične.«

Omenjate podnebno-energetski paket. Kakšne so v luči podnebnih sprememb usmeritve Evropske unije na področju energetske politike?

»Cilj je, da se zmanjša poraba fosilnih goriv. To lahko storimo tako, da izboljšamo učinkovito rabo energije (za 20 odstotkov do leta 2020). Drugi ukrep je, da se energetsko mešanico Evropske unije obogati in se v njej zmanjša uporaba fosilnih goriv, kot sta nafta in plin in da se bistveno poveča delež obnovljivih virov energije (sončne, vetrne, biomase, geotermalne energije). Tretji ukrep pa so aktivnosti na področju uporabe premoga. Slednji vir energije je izredno razširjen v svetu in se mu svet in Evropa ne bosta mogla odreči. Zato namenjamo velike napore, da se razvije tehnologija čistega premoga. Je izredno zahtevna, mora biti ves čas pod nadzorom strokovnjakov, terja pa tudi veliko finančnih sredstev. Naša zaveza je, da bomo razvijali dvanajst pilotnih projektov in poskrbeli, da takšna tehnologija čim prej postane konkurenčna in se začne uporabljati. To ne velja le za Evropo, tudi za ostali svet, saj je denimo Kitajska lani postala največja onesnaževalka v svetu, ima ogromne zaloge premoga, s sodelovanjem pa moramo doseči, da ne bodo vlagali v gradnjo klasičnih termoelektrarn, pač pa bodo tudi oni začeli uporabljati moderno tehnologijo.«