Nepozabni Andrej Kalan

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Zanimivosti / / 06:00

Vam ime Andrej Kalan kaj pove in pomeni? Večini najbrž ne. Prav zato so v njegovi rojstni fari ob 150. obletnici njegovega rojstva izdali spominsko knjižico, priredili njeno predstavitev in postavili priložnostno razstavo.

Stara Loka – V Domu na Fari je bila 2. decembra imenitna spominska slovesnost. Prav na ta dan pred 150 leti se je namreč v bližnjem Pevnem rodil nekoč znameniti, danes pa skoraj pozabljeni duhovnik in politik Andrej Kalan. Farna skupnost, ki jo vodi Alojz Snoj, župnik in dekan, je izdala spominsko knjižico (Prelat Andrej Kalan, 1858-1933). Napisal jo je starološki faran in neutrudni domoznanec Alojzij Pavel Florjančič in jo predstavil v pogovoru, ki ga je vodil Miha Naglič, rodoslovec Peter Hawlina pa je orisal njegov rodovnik. Postavili so tudi priložnostno razstavo izbranih dokumentov, publikacij in predmetov iz Kalanove zapuščine. Ta je v materialnem smislu zelo skromna, saj je znano, da je starološki rojak ves denar, ki ga je zaslužil (in ga ni bilo malo) sproti razdal za dobrodelne namene in umrl »reven kot cerkvena miš«. Zato pa je tem bolj bogata njegova duhovna zapuščina.

Andrej Kalan je svojo duhovniško pot začel na Gorenjskem, kot kaplan v Predosljah, Preddvoru in Preski, nadaljeval in sklenil pa v Ljubljani, kjer je postal generalni vikar in stolni prošt, torej drugi človek škofije, takoj za škofom Jegličem. Posebno področje njegovega delovanja je bil katoliški tisk. V njem se je udejstvoval celovito, od tiskarne do uredništva in pesništva. Kot predsednik Katoliškega tiskovnega društva je vodil gradnjo moderne Katoliške tiskarne (1908), ki je po 2. sv. vojni postala Ljudska pravica, še danes pa v njej domuje časnik Dnevnik. V letih 1888-99 je urejal med ljudstvom zelo priljubljeni časopis Domoljub, v letih 1891-99 tudi vodilni slovenski časnik Slovenec. Njegovih objav v imenovanih in drugih glasilih je dobesedno nešteto in bi jih bilo treba šele popisati. Kalanova osrednja ljubezen je bilo Marijanišče, katoliški dobrodelni zavod, ki je obsegal sirotnišnico in internat za srednješolce. Njegov ravnatelj je postal leta 1900 in ga vodil vse do smrti leta 1933. Po vojni so zavod podržavili, kot dobro znani DIC (Dom Ivana Cankarja) pa deluje še danes. In ne nazadnje: Kalan je bil »poverjenik« za poljedelstvo v Narodni vladi SHS, ki je prevzela oblast ob koncu 1. svetovne vojne, pred 90 leti. Septembra 1917 pa je podprl Krekovo in Koroščevo projugoslovansko strujo v SLS – proti proavstrijski Šušteršičevi. S to odločitvijo je vplival na škofa Jegliča, da je ta storil enako, to pa je povzročilo veliko ljudsko gibanje za majniško deklaracijo. Skratka: Kalan je v burnih dogajanjih ob koncu 1. sv. vojne odigral eno odločilnih vlog.