Gorenjki na ključnih mestih v vladi

Kranjčanka Alenka Kovšca in Jeseničanka Darja Radič sta v novi vladi državni sekretarki za šolstvo in za gospodarstvo.

Ljubljana - Ta teden so v ministrstvih začeli delati državni sekretarji, ki jih je vlada imenovala prejšnji teden. Med njimi sta tudi Alenka Kovšca, državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport, po rodu Kranjčanka, ki od leta 1996 ne živi več na Gorenjskem, je pa tu preživela vse svoje šolsko obdobje, in Jeseničanka Darja Radič, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, ki jo najbolj poznamo s področja turizma. Obe Gorenjki smo na njun prvi delovni teden vprašali o izzivu, ki sta ga sprejeli na odgovornih mestih v novi vladi.

Šola naj bo bolj prilagodljiva sodobnim izzivom

Alenka Kovšca je na mesto državne sekretarke prišla iz osnovne šole Cirila Kosmača iz Pirana, kjer je bila štiri leta ravnateljica. Pred tem je bila en mandat državna sekretarka za področje družine na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

»Delo je v primerjavi s prejšnjim, ko smo bili državni sekretarji odgovorni vsak za svoje delovno področje, nekoliko drugačno. Sedaj bom usklajevala delo vseh področjih, ki zadevajo šolstvo in skrbela za politiko na tem področju. Sicer pa sem prišla na ministrstvo z mislijo, da bom skušala stvari dograjevati in šolstvu prispevati dodano vrednost,« je povedala Alenka Kovšca, ki že kot državna sekretarka na ministrstvu za delo pomni, da je bilo v času takratne ekipe pod vodstvom ministra Vlada Dimovskega v štirih letih narejenega veliko, sprejetih je bilo več zakonov in urejena ključna vsebinska vprašanja. »Sedaj se je treba posvetiti zlasti razvojnim vprašanjem na področju šolstva. Šolo bo treba prilagoditi sodobnim izzivom. Z belo knjigo so sicer že izpolnjeni določeni pogoji, vendar bo morala biti šola tudi v praksi bolj prilagodljiva in odzivna na izzive sedanjega časa. Gre za izzive v programskem in organizacijskem smislu. Moj cilj je več projektnega dela, več aktivnosti v šoli, selekcionirati bo treba podajanje snovi izza katedra (kajti znanje je danes lahko dosegljivo na različne načine, treba pa je naučiti mlade, kako do informacij). Vsebinski vidik je tudi, kako mlade zaposliti in jih motivirati, da se vključijo v proces, ne pa tarnati, da je v šoli vse več nemira in nasilja. Tudi vzgojni vidik ni nepomemben, a ne v smislu, da šola vzgaja namesto staršev, temveč da jih usmerjamo k sodelovanju, delu v skupnih projektih in v odnosih medsebojnega spoštovanja.« Sicer pa napoveduje, da bodo v kratkem organizirali posvete po regijah od vrtcev do srednjih šol, saj želijo na terenu dobiti vtis o tem, kako »dihajo« posamezna področja, in na tem graditi prihodnje prednostne naloge.

Razvojna partnerstva nujna za podjetja

Darja Radič s Hrušice je na ministrstvu za gospodarstvo delala že od leta 2001 do 2005, odgovorna pa je bila za turistično področje. Nato je predavala na visoki šoli za turizem v Portorožu in na višji na Bledu ter bila samostojna podjetnica. »Glavni cilj, ki ga bom zasledovala kot državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, bo skrb za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V skladu s tem bo treba čim prej oblikovati politiko spodbujanja konkurenčnosti gospodarstva, poskrbeti za odpravljanje administrativnih ovir, ki to zavirajo, se usmeriti na spodbujanje novih projektov podjetij, namenjenih tehnološkim posodobitvam in preboju od delovno intenzivnih do tehnološko zahtevnejših z višjo dodano vrednostjo. Ugotavljamo sicer, da se določeni ukrepi že izvajajo, a bo na tem področju potrebna celovita politika,« razmišlja Darja Radič. Na vprašanje o gorenjskem gospodarstvu pa na splošno ocenjuje, da se to v zadnjih letih prepočasi prestrukturira, kar lahko predstavlja velik problem za podjetja, ki se niso prilagodila razmeram na globalnem trgu, zlasti še v obdobju prihajajoče krize. »Bolj kot na odkrivanje težav bo moje delo usmerjeno v krepitev dejavnikov konkurenčnosti, da bomo imeli zdrava podjetja, ki lahko preživijo na globalnem trgu. Kar pa opažam pri gorenjskem gospodarstvu (sama sem sodelovala tudi pri pripravi regionalnega razvojnega programa), je dejstvo, da so bili opredeljeni pravi razvojni projekti, ki bi dvignili gospodarstvo na višjo raven, a pri realizaciji niso bili dovolj uspešni. Oviro vidim v premajhni pripravljenosti za sodelovanje v razvojnih partnerstvih, pa tudi v državi, ki gospodarstvu ni ponujala zanj zanimivih razpisov. Slednje bomo skušali na ministrstvu za gospodarstvo odpraviti, v podjetjih (ne le na Gorenjskem, povsod) pa morajo doumeti, da brez pripravljenosti na sodelovanje in povezovanje ne bo šlo,« je prepričana državna sekretarka.