Vas tujina še mika? "Tujina me mika, vendar je študij težji kot v Sloveniji, zato bi se morda podala le na prakso ali delo v bližnje države. Poletna praksa je sicer nekaj običajnega, pa vendar premalo prepoznavnega v Sloveniji. Sama sem se pozanimala o možnostih, nato pa so mi na pomoč priskočili tudi na fakulteti," pravi Tina Stanovnik. (Foto: Gorazd Kavčič)

Študenti po znanje v tujino

Študenti se v zadnjih letih vse pogosteje odločajo za šolanje, študij ali prakso v tujini. Med njimi sta tudi Tomaž Draksler in Tina Stanovnik iz Škofje Loke.

Škofja LokaTomaž Draksler je 23-letni študent arhitekture v Ljubljani, ki se je na desetmesečni študij prek Erasmusa podal v danski Aalborg, Tina Stanovnik pa je leto mlajša študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je na Dunaju obiskovala poletno šolo. »Na Dunaju sem v treh tednih opravila dva izpita, ki ju bodo priznali tudi doma,« pove Tina in na vprašanje o pogojih za sodelovanje našteje: redni študij, potrdilo o znanju nemškega jezika, dobro povprečje ocen. »Za študij v Avstriji sem se odločila zaradi nemščine in bližine, vsekakor pa moraš biti priden, da se poleti podaš v šolo,« pove. »Odločil sem se zaradi novih izkušenj, o katerih so mi govorili kolegi, za Aalborg pa je bila odločilna kvaliteta študija,« pravi Tomaž, ki je nad študijem v tujini navdušen, čeprav je že pred odhodom vedel, da mu na Danskem opravljenih izpitov doma ne bodo v celoti priznali.

Šolanje v tujini ocenjujeta kot življenjsko šolo izkušenj, ki jih doma ne bi mogla pridobiti. »Govorim o drugem jeziku, spoznavanju vrstnikov iz vse Evrope in sveta, nove kulture in razlik pri delu na fakulteti. Vsi projekti se izvajajo timsko, delali smo konkretne projekte,« pravi Draksler in trdi, da tovrstnega znanja pri nas ne bi dobil. V Aalborgu sta bila v tem letu le dva slovenska študenta, zato je moral komunicirati v angleškem jeziku: »Z danščino sem se sicer trudil na tečajih, vendar zaradi celodnevnih obveznostih dlje od osnov nisem prišel,« pove Tomaž. Tina je bila v poletni šoli ekonomskih ved edina Slovenka med 130 študenti z vsega sveta. »Ne, ne, to niso bile počitnice, saj smo imeli vsak dan od 9. do 16.30 študijske obveznosti, kasneje pa priložnost za oglede, šport in podobno,« pojasni.

S pripravo eseja v nemškem jeziku je pridobila štipendijo in na ta način »zbila« šolnino z dva tisoč na 490 evrov. Poleg tega je porabila tudi nekaj prihrankov za prevoz, sicer pa je bilo v šolnino všteto skorajda vse, od hrane, prenočišča v študentskem domu, vozovnice za metro in nekaj ogledov. Tomaž po drugi strani ocenjuje, da je financiranje študija v veliki meri odvisno od študenta, staršev in programa Erasmus. Ta poleg brezplačnega študija vsakemu namenja tudi štipendijo, ki pa je bila za bogato Dansko (pre)nizka. »Želel sem si ogledati državo, zato sem tudi dodatno služil. Kolikor sem le lahko, sem ponoči čistil trajekte,« pove bodoči arhitekt.

Študij v tujini ti ponuja priložnost osamosvojitve, pridobivanje samozavesti, pove Tomaž: »Na ta način sem tudi doživel pravo študentsko življenje, ki ga pri nas nisem spoznal. Najtežje pa je bilo po vrnitvi, ko moraš zopet živeti s starši. Temu pravijo posterasmusova depresija (smeh).« Tudi Tina Stanovnik je živela med študenti, njena sostanovalka je bila iz Romunije: »Tega pri nas, ker se na študij vsakodnevno vozim, živim pa pri starših, ne bi mogla doživeti.« Celotno izkušnjo ocenjuje kot pozitivno, saj ji v treh tednih niti enkrat ni bilo dolgčas: »Zbrali smo se študenti z vsega sveta, vsi približno enako stari, z enakimi pogledi in vsi ekonomisti.« O delu v tujini Tomaž za zdaj ne razmišlja, čeprav so ga na Danskem vabili, da ostane. Pred zaključkom študija bi rad odšel še na prakso v tujino. »Študij v tujini je velika izkušnja, za vse, ki jih preveč daje domotožje, pa je poletna šola idealna izbira. Sama o tem ne razmišljam več, saj so pogoji strogi, delo v tujini pa me zanima le ob sodelovanju fanta,« pove Tina, ekonomistka, ki danes zagovarja diplomsko delo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / četrtek, 18. maj 2017 / 17:10

V Kranjski Gori najhitrejša Hrastnikova in Žabjek

Kranjska Gora – Uniorjev pokal v gorskokolesarskem spustu se je tri tedne po začetku na Lošinju nadaljeval v Kranjski Gori, obakrat je prinašal točke za pokalni tekmovanji Slovenije in Hrvaške ter...

Objavljeno na isti dan


Kronika / petek, 25. september 2009 / 07:00

Dnevi zaščite in reševanja

Jesenice - Danes se na Jesenicah pričenja dvodnevna prireditev Dnevi zaščite in reševanja z naslovom V nesreči nisi sam. Organizatorja sta Občina Jesenice in občinski štab civiln...

Gorenjska / petek, 25. september 2009 / 07:00

Nič več kamen spotike

Po temeljiti obnovi Petrovčeva domačija v središču Cerkelj ni več kamen spotike, ob letošnjem občinskem prazniku ugotavlja cerkljanski župan Franc Čebulj.

Prosti čas / petek, 25. september 2009 / 07:00

Po sledeh čudodelnega izcelitelja

V nedeljo, 27. septembra, bodo med 14. in 20. uro (vmes sta dva odmora) v galeriji DPD Svoboda v Žireh predvajali dokumentarni film Fenomen Bruno Gröning - po sledeh "čudodelnega izcelitelja".

Kronika / petek, 25. september 2009 / 07:00

Zaslišali bodo še kranjsko zdravnico

Kranj - Na torkovem nadaljevanju sojenja 61-letnemu Preddvorčanu Ivanu Fortunu zaradi poskusa uboja 38-letnega sina Roberta so na kranjskem okrožnem sodišču zaslišali zdra...

Slovenija / petek, 25. september 2009 / 07:00

Neuspešna v boju s krizo

Leto dni po volitvah vlado Boruta Pahorja podpira le še 38 odstotkov ljudi, kažejo raziskave javnega mnenja.