Peter Gašperin

Gorenjka je eden od stebrov Žitove proizvodnje

Gorenjka se kljub hudi konkurenci usmerja na evropske trge. Nadaljnjega zmanjševanja števila zaposlenih ne bo.

Lesce – Kot vsako poletje smo tudi letos povprašali, kako posluje Gorenjka, saj je bilo v preteklih letih na njenem čelu veliko kadrovskih sprememb, statusno pa je bila z novim letom pripojena družbi Žito. Pogovarjali smo se z vodjo profitnega centra Žito Gorenjka Petrom Gašperinom.

Gorenjka je od novega leta dalje le še profitni center v okviru družbe Žito, d. d.. Že pred tem je potekalo združevanje določenih služb. Kaj je nova organizacija pomenila za poslovanje Gorenjke?

»Gorenjka je bila kot zadnja od petih odvisnih družb z letošnjim letom pripojena Skupini Žito. Vse podporne službe so bile pripojene že veliko prej, zato sama pripojitev za Gorenjko ni pomenila kakšnega večjega pretresa. V Gorenjki je ostala proizvodnja čokolade, biskvitnega peciva, riževega programa in pekarstvo, ostala je še vedno logistika, ostala je kontrolna služba, služba za vzdrževanje, najpomembneje pa je, da smo ohranili razvojno službo. Kot konditorsko podjetje imamo določeno specifiko.

Gorenjka posluje kot profitni center znotraj skupine Žito in naši načrti so veliki. Smo, poleg pekarstva in zamrznjene hrane, s konditorstvom eden od glavnih stebrov Žitove proizvodnje.«

Kako je Gorenjka zaključila lansko poslovno leto (januarja na predstavitvi so bili znani rezultati za 10 mesecev) in kako je poslovala v prvi polovici letošnjega leta?

»Prihodki od prodaje so bili lani malenkost slabši od pričakovanih na področju čokolade. Slabša je bila namreč prodaja čokolad pod trgovskimi znamkami, medtem ko je bila prodaja čokolad pod znamko Gorenjka boljša kot leto poprej. Sicer pa je bilo poslovanje lani manj ekonomično, saj smo doživeli veliko rast cen surovin, predvsem kakava, ki je glavna surovina, rasle so cene energentov, ki so vplivale na rast stroškov tudi za embalažo, transport in podobno. Opazna je bila tudi težnja trgovcev po akcijskih prodajah, ki seveda za nas pomenijo nižje prihodke. Po drugi strani je inflacija načela kupno moč potrošnikov, kar je vplivalo na prodajo.

Pri biskvitnem pecivu smo dosegli planirane količine, oziroma jih celo nekoliko presegli, pri pekarstvu pa dosegli plan. V seštevku smo poslovali pozitivno, vendar slabše od planiranega. Letos se omenjena gibanja in vplivi nadaljujejo, celo nekoliko potencirajo, saj cene surovin in energentov še bolj pospešeno rastejo, vendar računamo, da bomo lahko ob koncu leta, ko je za konditorsko industrijo najbolj dobičkonosno obdobje, to nadoknadili. Naš letošnji plan je nekoliko nižji pri pekarstvu, pri biskvitnem pecivu pa je načrtovana 3-odstotna rast.«

Kako so spremembe vplivale na zaposlenost, koliko je zaposlenih sedaj in kakšni so tozadevni načrti?

»V Gorenjki smo imeli ob začetku leta 195 zaposlenih, trenutno nas je 180. Vseh 15 je zaključilo delo na mehak način – z upokojitvami. Sama pripojitev, ki je bila dobro načrtovana, v tem pogledu torej ni prinesla kakšnih pretresov.

V prihodnje v Gorenjki ne predvidevamo nobenih odpuščanj, celo v zadnjem četrtletju, ko je proizvodnja povečana, predvidevamo zaposlitev dodatnih delavcev za pomoč v proizvodnji. Delavce bomo iskali v lokalnem okolju.«

Na trgu pekarskih izdelkov je pomenilo kar precejšen pretres odprtje Sparove pekarne. Kako je to vplivalo na vašo pekarsko dejavnost?

»Vpliv nove velike pekarne smo v našem planu upoštevali in naša pekarska proizvodnja teče v skladu s tem planom. Še naprej bomo sledili usmeritvi Skupine Žito, da trgu ponujamo širok asortiment, izdelke visoke kakovosti. Znano je, da smo lani v Skupini Žito dobili priznanje Superbrand Slovenije za blagovno znamko Grajske pekarne in 12 zlatih odličij na ocenjevanju kruha v okviru Pekarske sekcije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Za naše najbolj znane vrste kruha, med njimi tudi kruh Gorenjc, ki smo ga ustvarili prav v naši pekarni v Lescah. Kupci kakovost znajo ceniti in nas nagrajujejo z dobrim nakupom.

Določen izpad je bil torej predvsem v Sparovih trgovinah, kjer pa smo še vedno navzoči.«

Blagovna znamka Gorenjka ima nedvomno ugled na prostoru nekdanje Jugoslavije. So še težave z zapiranjem Hrvaške in kako je na drugih trgih?

»Na trgih nekdanje Jugoslavije smo še vedno dobro prepoznavna blagovna znamka. Na Hrvaškem se najbolje prodajajo riževe čokolade Bali, na trgovskih policah v Makedoniji pa je na voljo naš celoten asortiment čokolad pod blagovno znamko Gorenjka. Upoštevati je potrebno, da je na teh trgih kupna moč občutno nižja, konkurenca zelo močna, hkrati pa smo obremenjeni s carinskimi dajatvami, kar nam znižuje konkurenčnost.

Zaradi tega se vse bolj usmerjamo na evropske trge. Ravnokar začenjamo s trženjem predvsem naših temnih čokolad na Slovaškem in Češkem, z biskvitnimi izdelki prodiramo na bolgarski trg in določene možnosti se odpirajo tudi v Rusiji.«

Gorenjka je dokazala, da pri konditorskih izdelkih zna slediti aktualnim trendom. Kakšne so letošnje novosti in morda načrti?

»Sama konditorska industrija zahteva nenehno pripravo novih izdelkov in prilagajanje trendom, inovativnost v razvoju in trženju. Mi smo po tržnem deležu v Sloveniji na drugem mestu, takoj za Milko, na področju temnih čokolad pa smo vodilni. Naše razvojne in trženjske napore spremlja tudi strokovna javnost in kot posebno priznanje našemu delu razumemo odločitev strokovne javnosti, ki je tudi blagovni znamki Gorenjka podelila naziv Superbrand Slovenije. Tudi po raziskavi Valicona se Gorenjka po prepoznavnosti uvršča na deseto mesto med vsemi slovenskimi blagovnimi znamkami.

Na področju temnih čokolad bomo v kratkem ponudili nov okus, pred kratkim smo lansirali novo riževo čokolado in rižev bar, izboljšali okus in embalažo 30-gramskih čokolad, dodali dva nova okusa biskvitnega peciva in pripravljamo še enega. Posebna naloga pa je priprava priložnostne ponudbe ob koncu leta.«

Kako je konkretno z nadaljnjo modernizacijo proizvodnje?

»Posodabljanje proizvodnje se nadaljuje. Pred kratkim smo uvedli nov mešalec biskvitnega peciva, kar je velika pridobitev za kakovost naših izdelkov, ob začetku leta je začel z delom nov hladilni tunel za izdelke iz biskvitnega testa, kar je pomembna faza pri proizvodnji teh izdelkov. Na liniji čokoladnih proizvodov investiramo v pripravo čokolad z dodatki in v transportne cevovode. Modernizacija ne sme biti nikoli zaključen proces, zato že imamo načrte tudi za naprej, kako proizvodnjo še bolj modernizirati, avtomatizirati, da bomo še bolj konkurenčni. Glede na to, da so stroji za našo panogo maloserijski, so cene višje, zaenkrat investiramo v obsegu amortizacije.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sreda, 21. september 2011 / 07:00

Z materino metodo čudežno napreduje

Sedemletni Benet Tasevski, z začetno diagnozo popolne negibnosti in umske zaostalosti, je shodil, začel razmišljati in sodelovati.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 13. avgust 2008 / 07:00

Jezerske ovce spet v dolini

Tradicionalni ovčarski bal na Jezerskem prirejajo že pol stoletja. Scenarij zanj je napisal domačin Vencij Krč, uprizarja pa stare običaje ob jesenskem prigonu ovc v dolino.

Kranj / sreda, 13. avgust 2008 / 07:00

Temeljni kamen za obnovo šole v Žabnici

Kranj - Na Podružnični šoli Žabnica je bilo v preteklosti že nekaj obnov, ki pa so bile preskromne ali preveč časovno oddaljene, da bi še lahko ustrezale sodobnemu pouku. Zato so...

Zanimivosti / sreda, 13. avgust 2008 / 07:00

Pripravljajo se na jubilej

V Domu starejših občanov Preddvor se pripravljajo na šestdesetletnico ustanove, ki jo nameravajo praznovati oktobra.

Zanimivosti / sreda, 13. avgust 2008 / 07:00

Na razglednici tudi Marija Terezija

Turistično društvo Šenčur bo v začetku septembra izdalo razglednico s kipom Marije Terezije.

Zanimivosti / sreda, 13. avgust 2008 / 07:00

V Gorjah se je razlegalo ubrano petje

V počitniškem domu v Gorjah je minuli teden letovalo 35 varovancev društva Sožitje z ducatom spremljevalcev. Vsi navdušeni nad glasbenim taborom.