Prejšnji teden je člane Združenja žrtev okupatorjev v Kranju obiskal Ludwig Hoffman, župan mesta Wernigerode. (Foto: Gorazd Kavčič)

Za pravične odškodnine

Pri Združenju žrtev okupatorjev so pripravili pripombe na osnutek Zakona za poplačilo materialne vojne škode, zlasti pa so proti predlogu, da bi jih poplačali kot solastnike podjetij.

Kranj - »Že od osamosvojitve dalje se trudimo, da bi naše oblasti za slovenske žrtve nacifašizma izterjale odškodnino od okupatorjevih naslednic, pa nič. Ker nam naša vlada niti pomagati noče, smo ji leta 2001 postavili zahtevo plačila materialne škode. Ko smo že upali, da se bo zadeva začela končno reševati, so se pojavile razne izjave, tudi vaša, češ da nismo upravičeni do odškodnin. Vse te izjave so, milo rečeno, za nas ponižujoče in žaljive,« je v pismu predsedniku države Danilu Türku pred kratkim zapisal predsednik združenja žrtev okupatorjev Franc Rovan in dodal, da so na trpeče v taboriščih, izgnance, politične zapornike, begunce in ostale žrtve okupatorjev enostavno pozabili, oziroma pripravili tak osnutek predloga zakona za poplačilo materialne vojne škode iz časa 1941–1945, ki je zanje diskriminatoren. S tem mislijo zlasti na zadnji predlog, da bi namesto denarja, ki ga pričakujejo, dobili lastniške deleže v nekaterih slovenskih podjetjih, kjer ima država še svoje deleže. Kot je predsednik Rovan tudi povedal na tiskovni konferenci, so bili člani združenja 15. julija na sestanku pri ministru za pravosodje Lovru Šturmu in ga opozorili, da v spremenjenem predlogu zakona o načinu poplačila materialne škode, ki naj bi ga naslednji mesec obravnava vlada, niso upoštevani niti njihovi predlogi glede višine odškodnin, pa tudi ne preračuni iz dinarjev v evre.

»Vsi ti predlogi, zlasti zadnji, da bi nas poplačali z nekakšnim solastništvom v nekaterih podjetjih, so za nas resnično žaljivi. Bomo mi starci, ki imamo v povprečju 80 let, postali solastniki, namesto da bi v teh nekaj letih, ki nam ostanejo, užili denar, ki nam pripada. To je višek vsega, če ne omenjam tega, da med upravičenci ni ne taboriščnikov in ne ukradenih otrok. Zato zahtevamo pravične odškodnine in to v 60 dneh od izdane odločbe in to v gotovini, brez plačila davka. Ne pa da brijejo norce iz nas,« dodaja Tone Kristan, ki si - tako kot ostali - ne želi, da bi ob vseh zavlačevanjih in preračunavanjih žrtvam vojnih okupatorjev ostal le še drobiž za kavo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / četrtek, 17. maj 2007 / 07:00

Okolje gradi mostove

Mladi Berlinčani na obisku pri slovenskih prijateljih.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Jesenski lepotni prvenec

Licenčna oddaja, resničnostni šov Slovenski top model je prišel na male zaslone minuli teden in v čast lansiranja šova je televizija TV3 na Ljubljanskem gradu za povabljene in medije pripravila z...

Nasveti / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Piramidni lepotec

Veliki Draški vrh (2243 m) - Legendarni Tine Mihelič ga je označil za mladostniško vitkega in elegantnega. Gora, vrhunske oblike, na katero ne vodi nobena markirana pot. Idilični razglednik.

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Velika škoda v kmetijstvu

Ljubljana - Nedavne poplave so po prvi oceni kmetijske svetovalne službe prizadele okoli trideset tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, največ v Posavju, ob Krki, Sotli, v Zasavju...

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Na začetku naj bi promocijo plačevala država

Kranj - Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki so ga pripravili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predvideva, da bi denar za promocijo zagot...

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Povprečna letina sadja

V sadovnjaku Resje (KGZ Sava Lesce) bodo letos pridelali od 550 do šeststo ton sadja. Spomladi naj bi na novo zasadili dva hektarja nasada.