Z divizijami še ambicioznejši

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 26. maj 2008 / 06:00

V Merkurju so pripravili reorganizacijo, ki bo pripomogla k obvladovanju hitro rastočega podjetja. Še bolj pogumno bodo nastopili na tujih trgih.

Naklo – Ni še minilo pol leta, odkar so v Merkurju objavili načrt za menedžerski prevzem. Prvega moža največjega slovenskega tehničnega trgovca Bineta Kordeža smo povprašali, kako so izpeljali te postopke in kaj pomeni nedavno napovedana reorganizacija podjetja.

V zadnjem pogovoru za Gorenjski glas oktobra lani ste nam razložili, kakšen je vaš načrt menedžerskega prevzema Merkurja. Kako daleč so ti postopki, ki jim netransparentnosti ni mogoče očitati?

»Kot ste sami ugotovili, tudi sam menim, da je bil ta postopek izpeljan absolutno transparentno, pregledno, z vsemi javnimi objavami in s sprotnim obveščanjem javnosti o vseh storjenih potezah. Mislim, da so tudi delničarji, ki so prodali Merkurjeve delnice, lahko zadovoljni, posebno z odkupno ceno, glede na to, kaj se je dogajalo po tem z gibanjem cen delnic slovenskih podjetij.

V drugi fazi prevzema smo predvideli tudi odkup manjšega števila delnic malih delničarjev, ko smo jih pridobili praktično 99 odstotkov, vendar sta bili v tej izstisnitvi vloženi dve tožbi, ki pa sta bolj izraz drugih interesov kot pa očitkov zaradi iztisnitve. Pritožnika s tem predvsem škodita preostalim delničarjem, ki ne morejo brez stroškov odprodati delnic in dobiti izplačila po 405 evrov za delnico.«

Omenili ste dogajanje na borzi. Prevzem ste izvedli v času, ko je delnica kotirala najvišje. Obžalujete izbrani čas prevzema?

»Reči moram, da gibanje cen delnic na borzi ni vedno izraz dejanske vrednosti podjetja, saj se na borzi pri velikih podjetjih običajno trguje z relativno zelo majhnim številom delnic, zato dosežene cene niso izraz prave vrednosti podjetja. Mi smo podjetje odkupili po ceni, za katero menimo, da je bila prava cena Merkurja, in se s skoki na borzi ne obremenjujemo.«

Če bi danes prevzemali Merkur, bi bila cena enaka?

»Predvsem menim, da danes tak prevzem ne bi bil več možen. Na splošno zaradi situacije v svetu, glede razpoložljivih finančnih virov. Vsi večji lastniki si o podjetju ustvarijo vsak svojo oceno vrednosti in od nje redko odstopajo. Tudi če bi bilo možno, pa ne verjamem, da bi bila cena Merkurja drugačna.«

Komentarjev prevzema Merkurja je bilo izredno veliko. Zmerjali so vas s tajkunom, vrstile so se analize o tem, kaj vse je takšnemu prevzemu mogoče očitati. Pri tem je bilo izpostavljeno tudi dejstvo, da menedžerski odkup temelji na notranjih informacijah, ki jih drugi potencialni interesenti pač nimajo. Kako to komentirate?

»Res je bilo različnih ocen zelo veliko in marsikatera nas je tudi prizadela, saj se je manipuliralo z resnico. Prepogosto se je zlorabljala beseda tajkun, ki sicer pomeni označbo za človeka, ki s pomočjo političnih povezav pridobi premoženje pod realno ceno. V primeru Merkurja nikakor ni bilo tako: cena ni bila nizka in mi nimamo nikakršnih političnih povezav.

Kar pa zadeva notranje informacije, ki jih menedžment vsekakor ima, je pomembno, da se te informacije ne izkoriščajo ali prikrivajo drugim. Merkur je javno objavil vse svoje strateške dokumente in podrobnejše načrte prodaje, naložb in pričakovanih dobičkov, podatke o finančnih naložbah in podobno, zato si je lahko vsak sam ustvaril oceno položaja v Merkurju in njegovih perspektivah. Mi smo o svojih zelo ambicioznih načrtih prepričani, za njimi stojimo, zato smo se odločili za prevzem. Pri tem nismo izkoristili notranjih informacij, ki ne bi bile dostopne drugim.«

Sredi aprila je nadzorni svet obravnaval revidirano poročilo o poslovanju v lanskem letu in ugotovil, da je bilo poslovanje uspešno, saj so bili preseženi vaši sicer zahtevni načrti. Bo ustvarjeni dobiček zadoščal za pokritje obveznosti iz kreditov, ki ste jih najeli ob prevzemu?

»Najprej naj ponovim naše zagotovilo, da ob prevzemu Merkurja za odplačilo dolgov nikakor ne bomo izčrpavali podjetja. Poslovanje lani je bilo resnično uspešno, tudi nad našimi pričakovanji, vendar bomo izplačali podobne dividende kot leto poprej – le za 50 centov višje. To pomeni, da bo šla večina dobička, kot doslej, v nadaljnji razvoj Merkurja.

Obveznosti iz nakupa bodo servisirane drugače. Gre za dolgoročne oblike financiranja, ki temeljijo na ocenah večjih vrednosti Merkurja, ki jih bomo uresničili z načrtovanim razvojem. Letos izplačane dividende ne bodo zadoščale za letošnje posojilne obveznosti, kar pomeni, da se bo del obveznosti pripisal k dolgu.«

Na omenjeni seji nadzornega sveta ste obravnavali tudi srednjeročno strategijo razvoja. V čem ste jo spremenili ali dopolnili?

»V Merkurju je že od leta 2000 praksa, da vsako leto preverimo svojo strategijo za pet let in jo dopolnimo za eno leto naprej. Letos torej do leta 2013. Pregledamo ustreznost svojih ciljev in zlasti preverimo svojo bodočo naložbeno politiko oziroma načrte. Za zadnji tovrstni dokument je značilno, da je še bolj ambiciozen od prejšnjega, saj smo povečali načrte o gradnji novih centrov, skladiščnih kapacitet, načrte prodaje in števila zaposlenih. Še bolj pogumno bomo vstopali na nove trge.

Ostaja tudi cilj, da bomo v petih letih, kot smo to že uresničevali vse od leta 1998, podvojili promet. Načrtujemo, da bomo letos dosegli 1,3 milijarde evrov prodaje, kar nas uvršča na četrto mesto med slovenskimi podjetji, naš cilj pa je, da bi se leta 2013 približali trem milijardam evrov prometa.«

Pretekli teden ste obvestili javnost o spremembi organiziranosti Merkurja, pri čemer uvajate tri divizije. S kakšnim namenom?

»Vsebinsko ta reorganizacija tudi za položaj zaposlenih ne pomeni nikakršne spremembe. Vsi ostajamo v Merkur Group, načrti ostajajo enaki. Gre preprosto za prilagoditve velikosti Merkurja, ocenili smo, da je primeren čas, da za lažje obvladovanje poslovanja organizacijo prilagodimo trem dejavnostim, ki so v našem podjetju. Reorganizacija pomeni predvsem oblikovanje samostojnega podjetja v dejavnosti metalurgije, ki predstavlja tretjino naše prodaje, v posebni diviziji pod imenom Mersteel. Vsaka od treh divizij – Merkur, Big Bang in Mersteel, bo imela podjetje v Sloveniji in hčerinska podjetja v državah na območju nekdanje Jugoslavije, kjer nastopamo. V Mersteel gre v Sloveniji okoli tristo ljudi in še dobrih sto v drugih državah. Obdržali pa bodo ista delovna mesta, enako plačo, enak položaj.«

Ali ni prav področje prodaje metalurgije v Merkurju »kura, ki nese zlata jajca« - najbolj donosno področje?

»Kot sem dejal, pomeni metalurgija tretjino po obsegu prodaje, bolj ključna je seveda dosežena razlika v ceni in ta je manjša, saj metalurgija v povprečju predstavlja petino doseženega v celotnem Merkurju. Kar zadeva ustvarjeni dobiček, torej profitabilnost, pa je to področje bistveno bolj podvrženo nihanjem, odvisno od položaja na trgu, v povprečju pa je profitabilnost približno enaka kot v drugih dejavnostih.«

Po objavi reorganizacije smo lahko v Dnevniku prebrali sum o tem, da za področje metalurgije oblikovano v podjetje Mersteel nameravate prodati in si s tem olajšati bremena dolgov ob menedžerskem prevzemu. Je kaj resnice v tem?

»Izključni cilj reorganizacije je lažje obvladovanje poslovanja skupine in osredotočanje na uresničevanje zastavljenih ciljev. Prav na področju Mersteela smo pred nedavnim kupili večje podjetje v Srbiji, s katerim bomo podvojili obseg prodaje. To samo potrjuje naše ambicije za prodor na novih trgih. Res je, da takšna organiziranost omogoča pri posameznih divizijah povezovanje s partnerjem, in dolgoročno je možno, da do takih povezav pride. Trdno pa lahko zagotovim, da divizije ne nameravamo prodajati in da bo v primeru partnerstva partner vsekakor manjšinski. Omenjena objava je špekulacija povsem brez osnove. Živimo pač v času, ko se morajo producirati različne zgodbe.«