Vsi so čakali, če naju bodo zaprli

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / sobota, 17. maj 2008 / 06:00

Kar je bil za začetek rušenja komunizma na Poljskem delavski sindikat Solidarnost, je bila za Slovenijo ustanovitev Slovenske kmečke zveze 12. maja leta 1988. Tudi ona je bila ustanovljena predvsem kot sindikalna organizacija kmetov. Pogovarjali smo se z Ivanom Omanom, kmetom iz Zminca, ustanoviteljem in prvim predsednikom Slovenske kmečke zveze.

Ob ustanovitvi Slovenske kmečke zveze leta 1988 ste dejali, da za spremembo oblasti v Sloveniji ne bo potrebna revolucija, ker je partija le toliko pametna, da bo začela deliti oblast tudi z drugimi.

»Res sem tako rekel. Na nedeljski proslavi v počastitev 20-letnice Slovenske kmečke zveze v Ljubljani pa sem v krajšem govoru primerjal ustanovitev naše zveze kot predvsem sindikalne organizacije kmetov z ustanovitvijo delavskega sindikata Solidarnost na Poljskem. To je bil zgodovinski trenutek. Mi smo bili prvi. Ker niso nikogar zaprli, ne mene ne dr. Franca Zagožna, so dobili pogum tudi drugi. Tako se je začela slovenska politična pomlad.«

Ustanavljali ste zvezo, ki je bila v takratnem političnem sistemu Socialistične zveze edina mogoča oblika organiziranja, v mislih pa ste imeli stranko.

»Mislim, da sva samo z Zagožnom vedela, da je po ustanovitvi zveze naslednji korak stranka. Večina na to še pomisliti ni upala. Lahko bi se obrnilo drugače in bi nas zaradi protirevolucionarne dejavnosti zaprli. Vendar se to ni zgodilo. Imeli smo srečo. Takrat je tudi v partiji začel pihati nekoliko toplejši veter. V njenem vodstvu so se predvsem mlajši zavedali, da se obdobje totalitarnih sistemov 20. stoletja izteka in da je popuščanje demokratičnim gibanjem tudi pogoj za njihovo politično preživetje. Vesel sem, da se je lepo izteklo, na lep način, s pogovorom, brez sovraštva in nasilja.«

Nesporno je Slovenska kmečka zveza začetnica strankarskega sistema v Sloveniji. Imam vtis, da nekaterim, ki so šli za Vami na pot politične demokracije, Vaš primat ni posebej všeč. Dr. Franc Zagožen je ob jubileju dejal, da je zveza v tem pogledu za nekatere prav moteča.

»Sam te zavisti in zanikanja dejstev ne razumem. Ne vem, zakaj je tako. Seveda smo moteči. Če že zaradi drugega ne, pa zato, ker smo kmetje za nekatere vedno taki! Vendar smo prvi začeli spreminjati politični sistem, kar si pred nami ni nihče upal storiti. Drugi so čakali, pisali in govorili. Ko so videli, da Zagožna, Omana in tudi dr. Franceta Bučarja, ki je takrat v Evropskem parlamentu kritiziral politični sistem v Sloveniji in, kar je malo znano, pri načrtovanju političnih sprememb sodeloval z dr. Francem Zagožnom, niso zaprli, in spoznali, da je za politične spremembe potrebno organizirano delo, so dobili korajžo.«

Imate neverjetno sposobnost zapletene stvari povedali jasno in enostavno. Ljudje so pogosto rekli: Oman govori po zdravi kmečki pameti. Oman veliko ve!

»Brez znanja se ni mogoče lotiti politike, ki je zahtevna zadeva. Z njo se ukvarja posebna veja znanosti. Sam nimam fakultete, niti srednje šole ne, vendar sem marsikaj prebral in preštudiral. Zdrava kmečka pamet je zanimiva sintagma, saj ne maram slepomišenja, ali kot pravi pregovor, hoje okrog problema kot mačka okrog vrele kaše. Treba je povedati to, kar misliš in ljudje te bodo razumeli. Seveda pa ne smeš biti žaljiv. To me je stalno učil moj prijatelj, profesor Dolenc iz Poljanske doline. Ta nauk sem v svojih nastopih vedno spoštoval.«

Običajno govorite brez papirja, na pamet.

»Le izjemoma sem govore napisal in jih bral. Tudi na proslavi ob 20-letnici Slovenske kmečke zveze sem govoril na pamet. Zdi se mi, da si prepričljivejši, če govoriš brez papirja, neposredno ljudem. V nekaterih parlamentih evropskih držav je celo prepovedano brati napisane govore.«

Nepotrebni zapleti z loško obvoznico

Leta 1988 ste ustanovili Slovensko kmečko zvezo, da bi branili kmečki stan. Kdo ga brani danes?

»Ne vem! Na zadnjih proslavah sem se spraševal, ali bo treba pri obrambi kmečkega stanu začeti znova, vendar sam pri osemdesetih letih ne bom začenjal novega boja. Pred dvajsetimi leti sem tvegal in nosil glavo naprodaj v boju za dostojnejši položaj kmeta in za politične pravice in svobodo. Še enkrat pa tega ne nameravam početi. Obramba kmečkega stanu je danes po eni strani lažja, po drugi pa težja. Lažja je zato, ker imamo demokracijo, v kateri se ni treba več nikogar bati, in svobodo pri organizaciji. Težja pa je, ker nimamo več države, od katere smo zahtevali, naj reši probleme, ampak liberalno tržno gospodarstvo in svobodo poslovnega organiziranja. Te priložnosti nismo izkoristili. Ko je bil leta 1996, v času mojega poslanskega mandata, sprejet zakon o zadrugah, smo pričakovali, da bodo vzeli kmetje stvar v svoje roke. Pa je niso. Zadružništvo še vedno diši po socializmu, o Zadružni zvezi kot osnovi poslovne organiziranosti zadrug, kakršna je na primer avstrijska Reiffeisen, pa ni ne duha ne sluha. Če se pa kdo želi organizirati bolj tržno, kot se je na primer Govedorejsko poslovno združenje, ga zmerjajo z izdajalcem in se z njim sploh nočejo pogovarjati. Ker domače mlekarne pred leti Govedorejsko poslovnemu združenju niso zagotovile ustrezne cene mleka, ga je združenje začelo voziti drugam. Mlekarne so šle seveda po mleko drugam, kjer ga sedaj že plačujejo dražje, kot bi ga doma.«

Kaj pa vloga Kmetijske in gozdarske zbornice?

»Sam sem bil pobudnik zanjo. Žal je postala velik aparat z množico funkcionarjev, pričakovanega učinka pa ni.«

Kmečka zemlja je še naprej pod hudim pritiskom graditeljev stanovanj, cest in poslovnih objektov. Del te zgodbe so tudi zapleti z gradnjo loške obvoznice in prizadevanja kmetov za zaščito zemlje. Nekateri kmetje naj bi iskali tudi Vašo pomoč.

»Prav gradnja loške obvoznice kaže, kakšen je splošen odnos do zemlje, do njenih lastnikov in kmetov. Sam sem načrtovalce leta in leta prepričeval, naj izberejo traso, ki ne bo potekala sredi polja. Možnosti zanjo so, vendar kaže, da je ne bodo upoštevali. Zato bodo morali kmetje iz Bodovelj do svoje zemlje preko ceste. Kaj to pomeni, vemo. Drug primer je Suha. Ali se res ni mogoče z lastniki zemlje dogovoriti za za vse čim bolj sprejemljivo in manj škodljivo rešitev. Prepričan sem, da nihče ni proti obvoznici, tudi lastniki zemlje na Suhi ne. Samo čim več zemlje želijo obvarovati. Ko pa projekt pade, in tokrat očitno je, se iščejo najrazličnejši krivci in znova začenja delo, ki bi bilo lahko že zdavnaj opravljeno.«

To je huda kritika vodstva občine in župana, ki je član Slovenske ljudske stranke.

»Da. Z ljudmi se je treba pogovarjati, ne pa groziti z razlastitvijo. Zaradi takega načina Škofja Loka še vedno nima obvoznice, čeprav bi jo lahko imela že pred tridesetimi leti. Mislim, da je bil takrat župan Tone Polajnar. Ker se v Škofji Loki niso mogli dogovoriti za potek ceste, je prišel k nam v Zminec in predlagal začetek gradnje pri nas. Bili smo za. Dobili smo novo cesto mimo vasi, v Škofji Loki pa se še vedno vozijo po Spodnjem trgu in Karlovcu, kar je ob takem prometu strahota, saj se bo kmalu zaradi prometa vse podrlo.«

Ste svetovali županu, naj poskuša najti dogovor z lastniki zemlje?

»V reševanje tega problema se ne vtikam več.«

Pred dobrimi desetimi leti ste se upokojili in umaknili iz politike. Ste razočarani, ste pričakovali, da bo iz semena, ki ste ga sejali, zrasla bogatejša žetev?

»Več stvari je vplivalo na moj umik iz politike. Človek se postara in vedno težje prenaša napore politike. Spoznal sem, da idealizem v politiki ne velja več in da nekaj pomenita le položaj in kariera. To se ne ujema z mojim razumevanjem politike. V njej nisem obogatel. Kdor je, mu Bog žegnaj. Sam imam mirno vest. Že leta 1992, ko mi je potekel mandat člana predsedstva republike, bi se lahko upokojil. Vendar se nisem. Kandidiral sem za poslanca, ker sem hotel še kaj dobrega narediti za državo. Predvsem sem si prizadeval, da bi dobila Slovenija solidno Slovensko ljudsko stranko, ki ne bo klerikalna, ampak zdravo konzervativna. Konzervativnost namreč ni nazadnjaštvo. Tako stranko smo sicer leta 2000 z združitvijo tedanje SLS in Slovenskih krščanskih demokratov ustanovili, vendar najmanj štiri leta prepozno. Ni izključujem možnosti, da ne bi sedanja Slovenska ljudska stranka v prihodnosti postala taka stranka. Danes te možnosti ne vidim.«