Sprevračanje zgodovine je nesprejemljivo

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Radovljica / sobota, 10. maj 2008 / 06:00

Letošnja osrednja državna proslava v počastitev dneva upora proti okupatorju je bila 27. aprila v Begunjah, na njej pa je govoril predsednik republike dr. Danilo Türk.

Begunje - Proslave v parku sredi Begunj so se razen slavnostnega govornika predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka udeležili tudi predsednik vlade Janez Janša, številni politiki in predstavniki javnega življenja, med katerimi je bil tudi dr. France Bučar s soprogo, ki je bil pred tem odlikovan z visokim odlikovanjem redom za zasluge, borci in aktivisti NOB ter veterani vojne za Slovenijo. V izbranem kulturnem programu sta sodelovala pevca Janja Hvala iz Bohinja in član Slovenskega okteta Janko Volčanšek, dramski igralci Alenka Bole Vrabec, Vesna Pernarčič-Žunić, Gregor Čušin in Gaber Kristjan Trseglav, Pihalni orkester Lesce pod vodstvom Marka Možine, harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica pod vodstvom Gašperja Primožiča, plesalke Blejskega plesnega studia v koreografiji Mihe Krušiča in pevec Aleksander Mežek. Pred proslavo so delegacije veteranskih organizacij Slovenije položile vence k spomeniku na grobišču talcev ob begunjskih zaporih.

Slavnostni govornik dr. Danilo Türk je govor začel z ugotovitvijo, da je »slovenski narod stoletja živel v prepričanju, da mu je usojeno bivati brez samostojnosti, pomembnejše odločitve o svojem obstoju pa prepuščati drugim, večjim in močnejšim. To prepričanje ni bilo izmišljeno, ampak je nastalo zaradi zgodovinskih okoliščin. Večino zgodovine je slovenski narod živel razdeljen v več pokrajin nekdanje mnogo nacionalne monarhije. Ideja Zedinjene Slovenije se je kot politična ideja izoblikovala pozno. Združevanje Slovenije je potekalo počasi. V obdobju, ko je svet zajela druga svetovna vojna, združevanje Slovenije še ni bilo končano. Slovenski narod je takrat še vedno živel v zavesti svoje majhnosti, svoje predstave o lastni nepomembnosti in svoje nepripravljenosti sprejemati velike odločitve … Odločitev za upor proti okupaciji je bila največja odločitev tistega časa in zahtevala je prelom s preteklostjo. Zahtevala je jasno opredelitev do narodovega obstoja in do tega, da narod končno vzame usodo v svoje roke. Še več, zahtevala je, da se ta preskok doseže z oboroženim bojem, z bojem proti veliko večji vojaški sili in proti brezobzirni totalitarni ideologiji fašizma in nacizma. Odločitev za upor je zahtevala veliko junaštvo.«

Predsednik dr. Danilo Türk je poudaril velik prispevek in žrtve gorenjskih partizanov v boju proti okupatorju, samo v prvem letu upora nad 1000 partizanov. Upor je potrdil vitalno moč slovenskega naroda, ki mu je več kot pol stoletja kasneje omogočila lastno državo in članstvo v organizaciji Združenih narodov in v Evropski uniji, ki ji sedaj predsedujemo.

Z besedami dr. Franceta Bučarja, da je bil naš upor jasno znamenje Evropi, je odgovoril dvomljivcem, ki se sprašujejo, ali se je bilo smotrno upreti v pogojih nemške okupacije, ki je bila na Gorenjskem še posebej ostra. Ker v začetku ni bilo gotovo, ali bo upor zmagovit, zasluži odločitev zanj še posebno občudovanje. »Pomen in veličino upora je treba razumeti samo v širšem, svetovnem merilu. Druga svetovna vojna ni bila navadna vojna in vojaška okupacija naših krajev. Šlo je za veliko več. Na naših tleh je šlo za preživetje naroda, ki mu je okupator namenil uničenje. Šlo je za preživetje naroda in za usodo sveta.«

»Poreklo zla je znano. Fašizem in nacizem, dve zločinski ideologiji dvajsetega stoletja, sta ustvarili politične razmere, v katerih so se zgodila velika grozodejstva. Brez fašizma in nacizma ne bi bilo zatiranja Slovencev in drugih manjšin v Italiji že pred drugo svetovno vojno. Brez fašizma in nacizma ne bi bilo druge svetovne vojne, ne bi bilo njenih posledic in povojnih maščevanj in obračunavanj s pravimi in domnevnimi vojnimi hudodelci. Prav tako pa ne bi bilo prevlade stalinizma in kršitev človekovih pravic v vzhodni Evropi. Včasih slišimo, tudi z najvišjih mest v našem sosedstvu, trditve, da se je trpljenje začelo nekje ob koncu druge svetovne vojne. Take trditve niso prepričljive in niso verodostojne. Selektivni spomin je vselej etično vprašljiv. Takim sprevračanjem zgodovine je treba nasprotovati - jasno in odločno, a vselej odmerjeno, kulturno in dostojanstveno … Odgovarjati moramo preudarno, brez pretiranih čustev, vselej z mirnostjo in dostojanstvom zmagovalcev … To od nas terja etika zmagovalcev.«

Predsednik dr. Danilo Türk je dejal, da vse žrtve tragičnih zločinov in pobojev zaslužijo dostojen pokop in pietetno obravnavo. Vsi, ki so umrli, zaslužijo svoj mir. Danes, več kot šestdeset let po koncu vojne, pa zaslužimo mir in spravo tudi živi. Sprave se še vedno lotevamo preveč politično in nestrpno. Preveč pričakujemo od spravnih dejanj drugih, čeprav se sprava začne s priznanjem lastnih napak. Na osebni ravni je že marsikaj drugače. Velik del spravne poti je že prehojen, je povedal predsednik in spomnil na pismo pokojnega škofa Antona Vovka, ki kaže na njegovo globoko etičnost. Čakajo nas še težke preizkušnje. Naša država še ni zgled pravne in socialne države. Ustaviti moramo procese, ki vse večje število naših ljudi potiskajo pod prag revščine. Veliko dela nas še čaka. Samozavest imamo in tako bomo tudi v prihodnje zmagovalci, je sklenil svoj govor dr. Danilo Türk.