Bornovim spomenik v Jelendolu

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Zanimivosti / torek, 6. maj 2008 / 06:00

Družina Born je začela gospodariti z gozdovi na območju Tržiča in Jelendola že leta 1891. Leta 1941 so ji Nemci posest vzeli, jugoslovanska oblast pa jo je leta 1947 nacionalizirala. Sedaj se Bornovi vračajo v Jelendol.

Jelendol – Na predvečer prvega maja, pred običajnim kresovanjem, so v Jelendolu ali po starem Puterhofu nad Tržičem na križišču pod gradom odkrili spominsko znamenje družini Born. Leseno znamenje, ki po obliki spominja na nekdanji Bornov gradič, slike in besedila pa predstavljajo zgodovino te grofovske rodbine, je po zamisli Boštjana Megliča izdelal tesar Stane Grilc s Kokrice. Znamenje sta odkrila članica Bornove rodbine Elizabeta Ortner in tržiški župan Borut Sajovic. Bornovi, ki so v začetku 20. stoletja prinesli razvoj v te odmaknjene in zaostale kraje tržiške občine in številnim družinam zagotovili preživetje in streho nad glavo, se tako tudi simbolično vračajo v te kraje. Kot sta na slovesnosti v Jelendolu povedala predsednik krajevne skupnosti Dolina-Jelendol Janez Meglič in župan občine Tržič Borut Sajovic, jih Tržičani sprejemajo odprtih src in rok. Tako kot so po letu 1891, ko je stari Julius Jakob baron Born kupil 4700 hektarov posesti na Tržiškem, skrbeli za razvoj in boljše življenje ljudi, počnejo enako tudi danes, ko jim je slovenska država leta 2004 »začasno vrnila gozdove«. Podjetje Born, proizvodnja in prodaja lesa, ki ga vodi Martin Šetinc, je že pomagalo pri nakupu tržiškega reševalnega vozila in pri obnavljanju ceste v Jelendol, ki ga je tržiški župan Borut Sajovic imenoval »dolina priložnosti, kraljestvo vode, kamna, lesa in pridnih ljudi«.

Na njihovo sodelovanje računa občina tudi v prihodnje. Janez Meglič, ki je bil skupaj z občino, podjetjem Born in Tržiškim muzejem eden od pobudnikov za postavitev znamenja in je tudi hranil fotografijo Bornovega dvorca med letoma 1893 in 1895 (partizani so ga leta 1944 požgali), je povedal nekaj zanimivih podatkov o prispevku Bornovih k razvoju Tržiča. Zgradili so stanovanja za 25 do 30 družin. Pri njih je bilo redno zaposlenih od 250 do 400 delavcev, večinoma domačinov. Bornovi so do Jelendola zgradili cesto z značilnim predorom skozi skale. V takratnem Puterhofu je zasvetila električna žarnica deset let prej kot v Tržiču, takoj za Ljubljano. Za prevoz hlodovine na žago so zgradili žičnici ter leta 1913 železnico, dolgo 5,5 kilometra. Za vleko je skrbela električna lokomotiva na enosmerni električni tok. Ob potoku Dovžanka je bila zgrajena električna centrala, prva žaga pa že leta 1897. Bornovi so zgradili leta 1906 v Pristavi elektrarno in opekarno, v Bistrici pa so kupili Dolenčevo žago, ki je julija 1931 pogorela, največ premoženja pa so rešili gasilci iz Kovorja, za kar jim je Bornova družina izkazovala posebno hvaležnost. Pod Košuto so razvijali lovski turizem in zgradili okrog lovišča ograjo (oboro), v Tržiški Bistrici pa ribolov.

Čestitke za Elizabetin rojstni dan

Sredin večer v Jelendolu ni bil slovesen le zaradi bližajočega se praznika 1. maja in odkritja znamenja, ampak tudi zaradi rojstnega dneva članice Bornove družine, grofice Elizabete Marije Ortner. Domačini iz Doline in Jelendola ter številni gostje iz drugih krajev tržiške občine so napolnili dvorani kulturnega in gasilskega doma, iskreno zaploskali in zapeli »baronici Eli«, ki jo imajo že dolgo za »svojo«, in ji zaželeli, da bi v njihovi dolini dočakala vsaj sto let! Ganjena je bila o pesmih o Jelendolu, ki jih je napisala domačinka Vesna Štefe in jih je zapela skupaj z vnukinjo Julijo. Janezu Kavčiču ni odklonila povabila na ples in dokazala, da se še zna zavrteti po taktih polke in valčka, ki ju je kot mlado dekle, čeprav iz grofovske družine, plesala v Jelendolu in Tržiču.

Na vprašanje Gorenjskega glasa, kako se počuti v Jelendolu, v kraju svojega rojstva in otroštva, ki ga je morala po ukazu Nemcev zapustiti kot 16-letno dekle leta 1942, je odgovorila, da enkratno. »Kakor da bi stalno živela tukaj. Te kraje in te ljudi sem vedno nosila v svojem srcu. Moji starši so morali biti dobri z njimi, da nas imajo v tako lepem spominu. Tudi moja hčerka in sin ter trije vnuki radi prihajajo sem. Če jim ne bi bilo všeč, ne bi bili danes z menoj in se ne bi učili slovenščine.«

Ali je kdaj upala na vrnitev leta 1947 zaplenjenega premoženja? »Ne. Ko sta bila otroka večja, smo iz Italije, kjer smo živeli, prihajali v Slovenijo in v Tržič, čeprav smo morali imeti vizume. Upali smo, da bomo lahko še naprej obiskovali te kraje, na vrnitev imetja pa nismo računali. Poskusili pa smo vseeno in naša potrpežljivost se je splačala.«

Kdo so Borni

Julius Jakob baron Born se je rodil leta 1840 v Prusiji. Septembra 1891 je od poslovnega partnerja in lovskega tovariša Huga Noota, direktorja Kranjske industrijske družbe, kupil 4700 hektarov posesti na območju Podljubelja in Puterhofa oziroma današnjega Jelendola. Februarja 1897 je umrl, njegove posmrtne ostanke pa so 11. julija 1900 pokopali v družinski grobnici nad gradičem v Jelendolu. Njegovo imetje so podedovali sinova Friderik in Carl ter hčerka Elfrida. Friderik, rojen leta 1873, je podedoval posestva na območju Prevale, Korošice, Begunjščice in Zelenice. Nemci so ga najprej zaprli v Begunje, nato pa v Dachau, kjer je leta 1944 umrl. Drugi sin Carl Martin Ernst Alfred Willy baron Born, rojen 1876, umrl pa je leta 1957 na Dunaju), je od sestre Elfride odkupil njen delež in del gozdov brata Friderika in jih skupaj s svojimi združil v revir Košuta. Po neuspelem prvem zakonu iz leta 1905 se je leta 1918 poročil z grofico Marijo Renato Londron Laterano iz južne Tirolske, s katero sta imela tri hčere: Marijo Luiso Hedviko in dvojčici Marijo Renato Ludoviko in Elizabeto Marijo Antonijo ali baronico Eli. Elizabeta, ki najpogosteje prihaja v Tržič, ima hčerko Isabelo, poročeno Gruber, in sina Aleksandra.