Maja in Tina nosita večinoma svoj nakit - k vsaki obleki lahko izdelata drugačnega ... (Foto: Anka Bulovec)

Unikatni nakit Timajana

Mladi jeseniški oblikovalki nakita Maja Klinar in Tina Pivar navdušujeta s svojimi unikatnimi izdelki.

Maja in Tina sta uspeli na razpisu Občine Jesenice, ki spodbuja mlade podjetniške projekte. Tako bosta s prejetim denarjem postavili spletno stran ter si dali izdelati vizitke in zloženke.

Ime Timajana sta si nadeli mladi oblikovalki nakita: Maja Klinar s Hrušice in Tina Pivar s Pejc. Ime je nastalo iz črk imen obeh deklet, ki vse bolj drzno stopata po poti oblikovanja unikatnega nakita. Prvič sta se širši javnosti predstavili na nedavnem sejmu obrti in podjetništva na Jesenicah, v zadnjih tednih pa so stvari začele premikati naprej in njuna pot dobiva čedalje jasnejšo podobo … Kot pravita obe 24-letnici, sta nakit začeli oblikovati kot hobi, zase in za prijateljice, ob študiju. Maja študira jezikoslovje, Tina je pred kratkim zaključila študij komunikologije. A obe je močno pritegnilo oblikovanje, v zadnjem času predvsem nakita. Med njunimi unikatnimi izdelki so predvsem uhani in ogrlice, izdelani iz stekla, lesa, perlic, kamenčkov, ki so nanizani na posrebrene žice. Posebej zanimiva je tehnika, s katero žico nakvačkata, vmes pa nanizata perle, kroglice …

 

Vsak njun izdelek je v celoti izdelan ročno in zato unikaten. In kako dolgo nastaja en kos nakita? »Največ časa potrebujeva za idejo. Sama izdelava denimo uhanov pa potem traja uro, uro in pol,« odgovarjata dekleti, ki se v zadnjem času lotevata tudi klekljanja. »Navdušili sva se, ko sva videli klekljano verižico. Tako sva se začeli učiti klekljanja, osnove zdaj že znava in naklekljali sva že kar nekaj uhanov,« pripovedujeta dekleti. Kot pravita, pri oblikovanju nakita sledita svojemu stilu in domišljiji. »Včasih vidiš material in dobiš idejo, spet drugič se ideja porodi sama.« Doslej sta nakit izdelovali za prijateljice, pogosto ju pokličejo, ker želijo zanimivo unikatno darilo, poseben izziv je bila izdelava nakita za nevesto ob poroki. Za svoje izdelke sta lani pridobili mnenje obrtne zbornice, da gre za izdelke umetnostne obrti, registrirali pa sta tudi osebno dopolnilno delo. Svojo prihodnost obe dekleti vidita v oblikovanju nakita in drugih unikatnih izdelkov. In če ju bo ob veliki volji in trdem delu spremljal še kanček sreče, bosta v nekaj letih svoje čudovite izdelke ponujali naprodaj v lastni trgovinici …

       

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 5. februar 2018 / 10:23

Pri sanaciji prednost iglavcem

Po zadnji oceni je veter decembra lani na blejskem in kranjskem gozdnogospodarskem območju poškodoval 153 tisoč kubičnih metrov drevja. Lastniki gozdov bodo pri poseku in spravilu poškodovanega drevja...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 17:05

Juliana trail v knjigi

V knjigi avtorica Tatjana Trontelj poljudno in podrobno opisuje, kako sta se z možem lotila hojepo poti Juliana trail.

Mularija / / 17:04

Nevarna ličila

Primerjalno ocenjevanje ličil za otroke je pokazalo, da so prav vsi testirani izdelki vsebovali kemikalije, ki jih v kozmetičnih izdelkih za otroke ne bi smelo biti, zato otroška ličila niso primerna...

Rekreacija / / 17:02

Gora, ki požira vodo

Pršivec (1761 m n. m.) – Vrh, ki ponudi enega najlepših razgledov na Bohinjsko jezero. Krožna tura, ki nas bo pri sestopu popeljala tudi mimo znamenitega brezna. Gora, ki požira vodo; vodo, ki luč sve...

Železniki / / 17:00

Za ohranitev soriškega narečja

Turističnemu društvu Sorica in partnerjem je s projektom Ohranimo soriški narečni govor uspelo pridobiti sredstva ministrstva za kulturo.

Zanimivosti / / 16:58

Počitnice v narodnem parku nadgradili s prostovoljnim delom

Mladi taborniki iz Belgije so vsak dan svojega enotedenskega bivanja v Bohinju dopoldne opravljali prostovoljno delo, popoldneve pa preživljali ob jezeru in na bohinjskih planinah.